Zaposleni pozvali Google, naj neha sodelovati z ameriško policijo
Upor delavcev ni prvi, saj si že več let prizadevajo, da podjetje ne bi sodelovalo s službami, ki želijo tehnologijo izkoriščati za nadzor.
Odpri galerijo
V ZDA so po 25. maju, ko je beli policist med aretacijo v Minneapolisu zadušil temnopoltega osumljenca, zajeli veliki protesti. FOTO: Tobias Schwarz/Afp
Več kot 1600 zaposlenih pri internetnem velikanu Googlu je pozvalo vodstvo podjetja, naj sprejme resnične ukrepe proti rasizmu in neha sodelovati s policijami po ZDA, ki imajo rasistično dediščino.
Pismo zaposlenih, ki sami sebi pravijo »Googlovci proti rasizmu«, je pretekli teden zaokrožilo po podjetju in izraža razočaranje, da še vedno prodajajo produkte policijam po ZDA, podjetje pa še naprej oglašuje svoje zveze s policijami, kot da je to nekaj naprednega. »Rasistična dediščina policij po ZDA gre nazaj do njihovih korenin, ko so nastale kot zaščitniki bogastva, pridobljenega s suženjstvom in genocidom,« piše v pismu.
Glavni izvršni direktor Googla Sunda Pichai je pred dnevi napovedal, da bodo namenili 175 milijonov dolarjev za podporo temnopoltim podjetnikom, ustanoviteljem startupov, iskalcem zaposlitve in drugim. Tiskovna predstavnica Googla Cynthia Horiguchi je sporočila, da je Google zavezan boju proti sistemskemu rasizmu, zaposleni pa so v zadnjih tednih dali 500 predlogov za produkte v tej smeri.
V ZDA so po 25. maju, ko je beli policist med aretacijo v Minneapolisu zadušil temnopoltega osumljenca, zajeli veliki protesti - najprej proti policijskemu nasilju, nato proti vsem oblikam rasizma, vključno s simboli, kot so sporni zgodovinski spomeniki, ki sedaj po ZDA padajo kot zrele hruške.
»Mi smo bili prvo veliko podjetje, ki se je že pred leti odločilo, da ne bo dalo v splošno prodajo tehnologije za prepoznavanje obraza in imamo zelo jasna načela umetne inteligence, ki prepovedujejo uporabo ali prodajo tehnologije za prepoznavanje obraza za nadzor,« je podjetje še pohvalila Horiguchijeva.
Upor delavcev Googla ni prvi, saj si že več let prizadevajo, da podjetje ne bi sodelovalo s policijami in vladnimi agencijami, ki želijo tehnologijo izkoriščati za nadzor. Leta 2018 jim je uspelo s protestom proti pogodbi za umetno inteligence za Pentagon. Podobno so se uprli tudi naklepu vodstva, da za Kitajsko ustvari iskalnik, ki ga lahko vlada cenzurira po svoje. Pichai je bil zaradi tega na vročem stolu v kongresu, kjer ni jasno zatrdil, da tega za Kitajce ne bodo delali. Dejal je le, da še nimajo ničesar pripravljenega za delovanje.
Pismo zaposlenih, ki sami sebi pravijo »Googlovci proti rasizmu«, je pretekli teden zaokrožilo po podjetju in izraža razočaranje, da še vedno prodajajo produkte policijam po ZDA, podjetje pa še naprej oglašuje svoje zveze s policijami, kot da je to nekaj naprednega. »Rasistična dediščina policij po ZDA gre nazaj do njihovih korenin, ko so nastale kot zaščitniki bogastva, pridobljenega s suženjstvom in genocidom,« piše v pismu.
PREBERITE TUDI:
Podaljšana zamrznitev številnih delovnih viz za ZDA
Še več omejitev priseljevanja v ZDA
Podaljšana zamrznitev številnih delovnih viz za ZDA
Še več omejitev priseljevanja v ZDA
Glavni izvršni direktor Googla Sunda Pichai je pred dnevi napovedal, da bodo namenili 175 milijonov dolarjev za podporo temnopoltim podjetnikom, ustanoviteljem startupov, iskalcem zaposlitve in drugim. Tiskovna predstavnica Googla Cynthia Horiguchi je sporočila, da je Google zavezan boju proti sistemskemu rasizmu, zaposleni pa so v zadnjih tednih dali 500 predlogov za produkte v tej smeri.
V ZDA so po 25. maju, ko je beli policist med aretacijo v Minneapolisu zadušil temnopoltega osumljenca, zajeli veliki protesti - najprej proti policijskemu nasilju, nato proti vsem oblikam rasizma, vključno s simboli, kot so sporni zgodovinski spomeniki, ki sedaj po ZDA padajo kot zrele hruške.
Upor delavcev Googla ni prvi, saj si že več let prizadevajo, da podjetje ne bi sodelovalo s policijami in vladnimi agencijami, ki želijo tehnologijo izkoriščati za nadzor. FOTO: Arnd Wiegmann/Reuters
»Mi smo bili prvo veliko podjetje, ki se je že pred leti odločilo, da ne bo dalo v splošno prodajo tehnologije za prepoznavanje obraza in imamo zelo jasna načela umetne inteligence, ki prepovedujejo uporabo ali prodajo tehnologije za prepoznavanje obraza za nadzor,« je podjetje še pohvalila Horiguchijeva.
Upor delavcev Googla ni prvi, saj si že več let prizadevajo, da podjetje ne bi sodelovalo s policijami in vladnimi agencijami, ki želijo tehnologijo izkoriščati za nadzor. Leta 2018 jim je uspelo s protestom proti pogodbi za umetno inteligence za Pentagon. Podobno so se uprli tudi naklepu vodstva, da za Kitajsko ustvari iskalnik, ki ga lahko vlada cenzurira po svoje. Pichai je bil zaradi tega na vročem stolu v kongresu, kjer ni jasno zatrdil, da tega za Kitajce ne bodo delali. Dejal je le, da še nimajo ničesar pripravljenega za delovanje.
