
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Bolj verjetna se zato zdaj zdi domneva, da je voda bila že od nekdaj del snovi, iz katerih je nastala Zemlja. To domnevo je s simulacijami potrdila Nora de Leeuw s sodelavci na Londonskem univerzitetnem kolidžu. Njihovo raziskovanje razkriva, da prašni delci, ki so se sprijeli in ustvarili naš planet, tako trdno »držijo« vodo, da je to lahko vodilo do nastanka molekul, kljub visokim temperaturam. Raziskovalna skupina Nore de Leeuw je ustvarila računalniške modele prašnih delcev iz olivina, minerala, ki je tako v našem sončnem sistemu kot v prašni meglici okoli drugih zvezd. Z njimi so izračunali, kaj se je zgodilo, ko so se vodne molekule pritrdile na neravno površino teh zrnc. V omenjenem procesu se sprošča veliko energije, torej bi bilo potrebne veliko energije, da bi te molekule »odtrgali«. Po predpostavki teh modelov bi prašna zrnca morala »držati« vodo tudi pri temperaturah do 630 stopinj Celzija, kar je dovolj, da so lahko zadržali vodo med oblikovanjem Zemlje.
»Nekaj vode na Zemlji je gotovo prišlo iz tega vira, zelo verjetno pa kar večina,« meni Michael Drake, sodelavec omenjene skupine z arizonske univerze v Tusconu v ZDA. Ko se je planet oblikoval s sprijemanjem prahu, so pritiski in temperature tako narasli, da se je voda »odtrgala« od teh zrn in se oblikovala v reke in oceane. S tem se strinja tudi Fred Ciesla s chicaške univerze, ki ni bil del raziskovalne skupine. Po njegovem mnenju ti modeli krepijo trditev, da je bila voda med »surovinami« za nastanek Zemlje in je torej na našem planetu od samega začetka. Vendar pa verjetno to ni bil edini vir vode. Za nekatere asteroide je znano, da so bogati z vodo, in zelo verjetno so kakšni trčili ob Zemljo v kaotičnem zgodnjem obdobju našega sončnega sistema. »Zdaj poskušamo ugotoviti, koliko vode je iz katerega vira,« pravi Ciesla.
Komentarji