Zlati znak Jožefa Stefana Victorju Vegi Mayoralu in Primožu Koželju

Nocoj je v Cankarjevem domu potekala slavnostna akademija ob 70. obletnici Instituta »Jožef Stefan«. Na slovesnosti so že 27. leto zapored podelili zlati znak Jožefa Stefana avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Sloveniji v preteklih treh letih. Inštitut tako spodbuja mlade k še večji zavzetosti na znanstveno-raziskovalnem področju, kar je tudi svojevrsten poziv odgovornim v gospodarstvu, da to znanje čim učinkoviteje uporabijo.


 
Dobitnika nagrad zlati znak Jožefa Stefana za leto 2019 sta dr. Victor Vega Mayoral in dr. Primož Koželj. Victor Vega Mayoral je nagrado prejel za odmevnost doktorskega dela »Fotofizika dihalkogenidov prehodnih kovin, pridobljenih preko eksfoliacije v tekoči fazi«. Za nagrado ga je predlagal mentor, prof. dr. Christoph Gadermaier z Univerze Politecnico v Milanu. Primoža Koželja pa je predlagal mentor, prof. dr. Janez Dolinšek z odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan«. Komisijo, ki podeljuje nagrade, je prepričal z doktorskim delom »Fizikalne lastnosti visokoentropijskih kovinskih zlitin in primerjava s kompleksnimi medkovinskimi spojinami«. 


 
Victor Vega Mayoral je po rodu Španec, rojen v Salamanci, kjer je tudi diplomiral iz fizike. Želja po spoznavanju novih krajev in razmere v domovini so bile zadostna spodbuda za začetek mednarodne znanstvene kariere. Leta 2013 je začel z delom v Sloveniji na Odseku za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« in oktobra istega leta doktoriral pod mentorstvom prof.  Christopha Gadermaierja, so sporočili iz instituta. Trenutno dela v Trinity College v Dublinu, kjer preučuje nove materiale, njihovo uporabo v elektroniki tiskalnikov in izdelavo naprav za shranjevanje energije. V svoji doktorski disertaciji se je ukvarjal z eksfoliacijo dihalkogenidov predhodnih kovin. Posebej se je osredotočil na raziskave volframovega disulfida, ki ga v eksfoliirani obliki lahko koristno uporabimo pri razvoju novih 2D  črnil za tiskanje elektronskih vezij.


 
Primož Koželj pa je kot prvi odkril superprevodnost v visoko-entropijskih zlitinah, to je zlitinah pet do dvajset elementov v približno enakih razmerjih, za katere je značilen velik nered. Doslej je glavnina raziskav teh snovi obravnavala njihove mehanske lastnosti. Ugotovili so, da imajo ugodne lastnosti, kot so velika trdota, trdnost odpornost proti oksidaciji pri visokih temperaturah, odlično vlečnost in odpornost proti koroziji. So pa pri običajnih temperaturah slabi električni prevodniki, so v utemeljitvi nagrade zapisali na institutu.  Primož Koželj je med drugim meril električno upornost zlitine talija, niobija, cirkonija, hafnija in titana. Odkril je, da  pade pri temperaturah nekaj stopinj nad absolutno ničlo na nič, da torej postane superprevodna. To je bilo veliko presenečenje, saj so poznani mehanizmi superprevodnosti vezani na urejene kristalne strukture.  Pojav je zelo robusten in ima dokaj visoko kritično magnetno polje, kar bi bilo lahko zanimivo tudi za uporabo. Rezultate doktorskega dela je Primož Koželj objavil v prestižni reviji Physical Review Letters, kje je prvi avtor in ima članek doslej okoli 80 citatov.


 
»Rekel bil, da je največja vrednost našega raziskovalnega dela v resnici v nepričakovanosti rezultatov in posledično odmevov, ki so nastali kot posledica tega. Inštitut je bil zadnjih sedem let dom za moja eksperimentalna udejstvovanja, s kolegi smo skupaj delali, skupaj raziskovali, učil sem se eksperimentalnega dela, dela v skupini, nadgrajevali smo svoje teoretično znanje, se skupaj mučili, kadar nam ni šlo ali pa česa nismo razumeli, to je bilo vse v okviru inštituta. Z julijem bom odšel na podoktorsko izobraževanje na Max Planck v Nemčiji in po tem upam, da se bom vrnil,« je povedal Koželj.