Danes v Sloveniji prvič praznujemo dan znanosti. S tem praznikom, ki pa ni dela prost dan, želijo poudariti pomen znanosti za razvoj naše države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približati javnosti.

Znanost je povsod okoli nas: zaradi znanosti lahko brskamo po internetu, klepetamo z umetno inteligenco, preprečujemo bolezni in se navdušujemo nad neverjetnimi odkritji v galaksijah daleč daleč stran. »Tudi če se kdaj kdo vpraša, zakaj se znanstvenica ali znanstvenik ukvarja z nečim, 'kar res ni uporabno', spomnimo, da se je tudi svetovni splet razvil 'za zidovi' Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) iz nečesa, kar je bilo sprva mišljeno kot orodje komuniciranja za lažji prenos informacij znotraj znanstvene skupnosti,« spominja minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, ki poudarja, da je praznik zahvala raziskovalcem, ki s svojim znanjem in dognanji ves čas spreminjajo naša življenja na bolje.

Želja, da bi v Sloveniji praznovali dan znanosti, je stara že več desetletij. Na pobudo Odbora RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti je Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob podpori Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Rektorske konference RS, Inženirske akademije Slovenije in Slovenske medicinske akademije predlagala razglasitev 10. novembra za dan znanosti kot novega državnega praznika. Na ta dan je leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.

»Znanost je nujna, a nikakor samoumevna. Napredka v medicini in zdravstvu, tehnologiji, razumevanju sveta, družbenega razvoja in kakovosti življenja brez znanstvenic in znanstvenikov ne bi bilo. Ko govorimo o znanosti, ne govorimo zgolj o naravoslovju in tehniki, temveč tudi o družboslovju, humanistiki in prepletu umetnosti. Povezovanje vseh področij poganja svet, v katerem živimo,« poudarja minister.

Preberite še: kolumno prof. dr. Andreje Gomboc o pomenu dneva znanosti in same znanosti. 

Pot do blaginje in mednarodne prepoznavnosti

»Zelo pomembno se mi zdi, da je tudi znanost dobila svoj praznik, predvsem zaradi njene večje prepoznavnosti in večjega zavedanja njenega pomena v družbi. Znanost je za Slovenijo pomembna z več vidikov, najpomembnejši pa je, da je zagotovo le znanost tista, ki lahko pelje razvoj Slovenije naprej. Nenazadnje je bila letošnja Nobelova nagrada za ekonomijo podeljena prav za raziskave o povezavah med vlaganji v znanost in tehnološkim in posledično splošnim razvojem držav,« poudarja prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani.

Temu pritrjuje tudi v. d. direktorja našega največjega raziskovalnega inštituta Jožef Stefan prof. dr. Leon Cizelj: »Znanost je tista, ki je večinoma zaslužna za današnji način življenja in blaginjo, še posebej v razvitem svetu – in Slovenci po več kazalnikih sodimo v bolj razvito polovico držav članic organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD. Znanost je namreč v preteklosti in danes prispevala zelo veliko prebojnih idej in konceptov, ki danes omogočajo delovanje zelo vsakdanjih in že nekoliko dolgočasnih tehnologij. Nekaj primerov lahko najdemo v nizkoogljičnih virih energije, vključno z jedrsko energijo, v umetni inteligenci, internetu, robotiki in v vse več in vse uspešneje uporabljenih celičnih in genskih terapijah v medicini.«

»Žal se v Sloveniji tega še premalo zavedamo, pri čemer pa so ravno znanost in izobraženi prebivalci tisto, kar lahko v Sloveniji pripelje do napredka, glede na to, da nimamo bogatih naravnih virov, ki bi jih lahko izkoriščali,« opozarja Majdič. »Odlično izobražene kadre, ki jih vzgajamo na naših univerzah, že imamo. Potrebujemo pa več inovativnosti in poguma v celotni družbi ter strateških razmislekov, kam želimo kot družba in država, da bomo lahko poganjali razvoj in se tako bližali najbolj razvitim državam,« je prepričan Majdič.

Podobno kot šport je tudi znanost velik ambasador države v tujini, še poudarja rektor ljubljanske univerze. »Naša odlična znanost, ki jo gojimo na univerzah in raziskovalnih inštitutih, je prepoznavna v tujini in upal bi si celo trditi, da je Univerza v Ljubljani danes bolj cenjena in prepoznavna v tujini kot doma. To na primer dokazuje tudi najnovejše dogovarjanje o sporazumu o sodelovanju med enim največjih muzejev na svetu, Kitajskim nacionalnim muzejem v Pekingu, pri čemer bomo prav univerza v Ljubljani prva univerza izven Kitajske, ki bo predvidoma v naslednjih mesecih podpisala tak sporazum.«

»Znanost išče novo, še neznano, in to, kar najde, praviloma prepušča v uporabo vsem prebivalcem planeta,« pravi Cizelj. »Na ta način lahko tistim, ki to želijo, predvsem pa industriji in odločevalcem pomaga, da svoje odločitve, storitve in izdelke usmerijo v lažje življenje in večjo blaginjo vseh prebivalcev v Sloveniji in širše. Znanost namreč ne pozna političnih meja. Je pa seveda uspeh znanosti večinoma odvisen od dolgoročno stabilnega financiranja, ki ga lahko zagotovijo odločevalci z davkoplačevalskim denarjem, trg pa ne toliko,« še dodaja.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da z novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zagotavljajo postopen dvig sredstev za znanost, raziskave in inovacije na 1,25 odstotka BDP. Obseg sredstev bo lahko presegal 1,25 odstotka BDP, če bodo za to zagotovljena sredstva. Z novim zakonom o visokem šolstvu so, kot dodajajo, zagotovili, da se bodo postopoma zviševala sredstva za visokošolsko dejavnost, ki zajema tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost in investicije, do 1,5 odstotka BDP.

Kot pravi prof. Cizelj, pa je »žal povečanju financiranja sledilo tudi precejšnje zaostrovanje že prej razmeroma neživljenjskih predpisov, ki nam, raziskovalcem, otežujejo usmerjanje sredstev v najbolj prodorne raziskave. Še posebej zato, ker je stabilno financiranje nekoliko mačehovsko do upravljanja raziskovalnih institucij in povečanja njihove raziskovalne opreme in ker so večje investicije mogoče le zunaj sistema stabilnega financiranja.«

Tudi na ministrstvu se strinjajo, da mora država graditi na znanju kot največjem naravnem bogastvu. Vizija ministrstva je, da bo Slovenija do leta 2035 med vodilnimi razvojno-raziskovalnimi državami v Evropi. »Zaradi naših odličnih visokošolskih in znanstvenoraziskovalnih institucij ta vizija povsem realna in uresničljiva,« pravijo na ministrstvu.

Po potrebi

Profesorja Majdič in Cizelj še poudarjata, da kljub besedam politikov o pomenu znanosti to pri sprejemanju pomembnih odločitev spregledajo. »Veliko se bo dalo v prihodnjih letih narediti tudi pri zagotavljanju večjega vpliva znanosti na strateško pomembne razvojne odločitve v državi. Zdaj se zdi, da odločevalci znanost uporabljajo predvsem po potrebi. In to v tistem manj uglednem in manj dišečem pomenu fraze 'po potrebi'. Torej takrat, ko je treba pomagati pospraviti posledice,« opozarja Leon Cizelj.

Prav zato Gregor Majdič upa, »da bo tudi praznik znanosti prispeval k temu, da bomo v Sloveniji začeli bolj ceniti odlične univerze in odlično znanost, ki jo imamo, in začeli razumeti, kako pomembno lahko univerze in inštituti prispevamo k razvoju Slovenije, pa ne le s svojim odličnim znanstvenim delom in izobraževanjem mladih, temveč tudi kot sooblikovalci politik in strategij, kjer nas politika vse prepogosto spregleda in nas ne upošteva kot pomembne družbene dejavnike.«