Znanstveniki opozarjajo na škodljiva določila novega zakona
Na IJS in KI so izpostavili dve določbi: podržavljanje premoženja javnih zavodov in prisilno predčasno upokojevanje uglednih znanstvenikov.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Znanstvena sveta Instituta Jožef Stefan (IJS) in Kemijskega inštituta (KI) opozarjata na uničujoče posledice sprememb zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki so nastale mimo konsenza.
Obe instituciji pozivata vlado, da sporna določila umakne in zakon ponovno povrne v stanje, ki je že dobilo konsenz, so zapisali v skupnem sporočilu za javnost.
Zadnji predlog zakona je bil pred javno razpravo deležen precejšnje konsenzualne podpore. Bil je tudi že v javni razpravi in obravnavan na svetu za znanost in tehnologijo. V njem so pomembna določila, ki opredeljujejo sistematično rast sredstev in urejanje plač ter zagotavljajo konkurenčnost in zavirajo odliv možganov, so pojasnili.
»Žal pa so se po končani javni razpravi v zadnjem koraku v zakon prikradle spremembe, ki nimajo širše podpore v raziskovalni skupnosti. Te spremembe resno ogrožajo sprejetje zakona in utegnejo povzročiti dolgoročno in nepopravljivo škodo v slovenskem raziskovalnem okolju.«
Izpostavili so predvsem dve določbi, in sicer: podržavljanje premoženja javnih zavodov in s tem prenos upravljanja iz rok stroke na državne uradnike po vzoru UKC ter prisilno predčasno upokojevanje uglednih znanstvenikov.
Na IJS so med drugim opozorili, da država v zadnjih letih ni vlagala v nepremičnine Instituta, razen v manjšem obsegu infrastrukturnih sredstev pri gradnji manjše stavbe odseka za okolje. Vse druge investicije v nepremičnine je Institut izvedel iz lastnih sredstev. Obe instituciji pa dodajata, da če nista lastnika nepremičnin, izgubita možnost pridobivanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov, ki so namenjena gradnji infrastrukture.
Glede upokojevanja starejših znanstvenikov pa opozarjajo, da so tarče prisilne upokojitve predvsem vrhunski znanstveniki, ki vodijo raziskovalne skupine in programe na javnih raziskovalnih zavodih, medtem ko so univerzitetni učitelji neprizadeti, saj dobivajo osnovno plačo iz drugih virov. Po podatkih ARRS je finančni delež raziskovalcev nad 65. letom starosti na projektih in programih finančno ne ogroža mlajše generacije, saj je izredno majhen, so zapisali in dodali, da prisilni upokojitvi sledi nenaden razpad raziskovalnih skupin in prekinitev pogodb ter projektov sredi poteka, kar predstavlja gospodarsko in znanstveno škodo.
»Menimo, da ima zdaj vlada izvrstno priložnost, da prisluhne znanstveni sferi in raziskovalnim inštitutom, ki prispevajo pomemben delež znanstvenih odkritij v Sloveniji,« so še dodali.
Tako na IJS kot na KI se strinjajo, da je novi znanstveni zakon nujno potreben, saj je zakonodaja na tem področju zelo zastarela. Zaradi nizkih sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju, Slovenija pada na lestvicah inovativnosti držav, talenti odhajajo v tujino, rast dodane vrednosti v primerjavi s konkurenčnimi državami je počasna, opozarjajo na obeh inštitutih. Novi zakon je tako priložnost, da se to področje ustrezno uredi.
Obe instituciji pozivata vlado, da sporna določila umakne in zakon ponovno povrne v stanje, ki je že dobilo konsenz, so zapisali v skupnem sporočilu za javnost.
Zadnji predlog zakona je bil pred javno razpravo deležen precejšnje konsenzualne podpore. Bil je tudi že v javni razpravi in obravnavan na svetu za znanost in tehnologijo. V njem so pomembna določila, ki opredeljujejo sistematično rast sredstev in urejanje plač ter zagotavljajo konkurenčnost in zavirajo odliv možganov, so pojasnili.
»Žal pa so se po končani javni razpravi v zadnjem koraku v zakon prikradle spremembe, ki nimajo širše podpore v raziskovalni skupnosti. Te spremembe resno ogrožajo sprejetje zakona in utegnejo povzročiti dolgoročno in nepopravljivo škodo v slovenskem raziskovalnem okolju.«
Izpostavili so predvsem dve določbi, in sicer: podržavljanje premoženja javnih zavodov in s tem prenos upravljanja iz rok stroke na državne uradnike po vzoru UKC ter prisilno predčasno upokojevanje uglednih znanstvenikov.
Na IJS so med drugim opozorili, da država v zadnjih letih ni vlagala v nepremičnine Instituta, razen v manjšem obsegu infrastrukturnih sredstev pri gradnji manjše stavbe odseka za okolje. Vse druge investicije v nepremičnine je Institut izvedel iz lastnih sredstev. Obe instituciji pa dodajata, da če nista lastnika nepremičnin, izgubita možnost pridobivanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov, ki so namenjena gradnji infrastrukture.
Glede upokojevanja starejših znanstvenikov pa opozarjajo, da so tarče prisilne upokojitve predvsem vrhunski znanstveniki, ki vodijo raziskovalne skupine in programe na javnih raziskovalnih zavodih, medtem ko so univerzitetni učitelji neprizadeti, saj dobivajo osnovno plačo iz drugih virov. Po podatkih ARRS je finančni delež raziskovalcev nad 65. letom starosti na projektih in programih finančno ne ogroža mlajše generacije, saj je izredno majhen, so zapisali in dodali, da prisilni upokojitvi sledi nenaden razpad raziskovalnih skupin in prekinitev pogodb ter projektov sredi poteka, kar predstavlja gospodarsko in znanstveno škodo.
»Menimo, da ima zdaj vlada izvrstno priložnost, da prisluhne znanstveni sferi in raziskovalnim inštitutom, ki prispevajo pomemben delež znanstvenih odkritij v Sloveniji,« so še dodali.
Tako na IJS kot na KI se strinjajo, da je novi znanstveni zakon nujno potreben, saj je zakonodaja na tem področju zelo zastarela. Zaradi nizkih sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju, Slovenija pada na lestvicah inovativnosti držav, talenti odhajajo v tujino, rast dodane vrednosti v primerjavi s konkurenčnimi državami je počasna, opozarjajo na obeh inštitutih. Novi zakon je tako priložnost, da se to področje ustrezno uredi.
