Znanstveniki prvič izmerili srčni utrip sinjega kita
Izsledki raziskave so presenetljivi, saj je bil najnižji izmerjeni srčni utrip za dobrih 30 do 50 odstotkov nižji od pričakovanega.
Odpri galerijo
Največji srčni utrip so izmerili prav na površju, ko največja žival na svetu pride po zrak. FOTO: Shutterstock
Znanstvenikom je uspelo prvič izmeriti srčni utrip sinjega kita, največje živali na svetu. Raziskovalci Univerze Stanford so tako pripomogli k boljšemu poznavanju te samotarske živali, ki se redko zadržuje v jatah.
S pomočjo senzorjev srčnega utripa, ki so jih namestili na levo plavut največjega živečega sesalca, so ugotovili, da se srčni utrip pri spustu v globino zniža do dveh utripov na minuto. Ko kit v globini iz vode preceja hrano ter se začne dvigati proti gladini morja, se mu srčni utrip spet poviša.
Najvišji srčni utrip so izmerili prav na površju, ko sinji kit pride po zrak. Srčni utrip takrat lahko znaša med 25 do 37 utripov na minuto. Znanstveniki s stanfordske univerze so pojasnili, da bi z merjenjem srčnega utripa lahko pojasnili tudi razvoj sinjega kita ter s tem prišli do odgovorov, zakaj se žival ni razvila ter postala še večja. Sinji kit sicer lahko zraste do trideset metrov ter s 160 tonami potuje s hitrostjo od 10 do 12 vozlov.
»Razumevanje delovanja živali, ki funkcionirajo v ekstremih, lahko pripomore k razumevanju bioloških omejitev velikosti posameznih živalskih vrst,« je pojasnil soavtor raziskave Jeremy Goldboge ter dodal, da so živali, kot je sinji kit, tudi izjemno dovzetne za spremembe v okolju ter v zalogi hrane, ki jim je dostopna.
Izsledki raziskave so znanstvenike presenetili, saj je bil najnižji izmerjeni srčni utrip za dobrih 30 do 50 odstotkov nižji od pričakovanega.
S pomočjo senzorjev srčnega utripa, ki so jih namestili na levo plavut največjega živečega sesalca, so ugotovili, da se srčni utrip pri spustu v globino zniža do dveh utripov na minuto. Ko kit v globini iz vode preceja hrano ter se začne dvigati proti gladini morja, se mu srčni utrip spet poviša.
Najvišji srčni utrip so izmerili prav na površju, ko sinji kit pride po zrak. Srčni utrip takrat lahko znaša med 25 do 37 utripov na minuto. Znanstveniki s stanfordske univerze so pojasnili, da bi z merjenjem srčnega utripa lahko pojasnili tudi razvoj sinjega kita ter s tem prišli do odgovorov, zakaj se žival ni razvila ter postala še večja. Sinji kit sicer lahko zraste do trideset metrov ter s 160 tonami potuje s hitrostjo od 10 do 12 vozlov.
»Razumevanje delovanja živali, ki funkcionirajo v ekstremih, lahko pripomore k razumevanju bioloških omejitev velikosti posameznih živalskih vrst,« je pojasnil soavtor raziskave Jeremy Goldboge ter dodal, da so živali, kot je sinji kit, tudi izjemno dovzetne za spremembe v okolju ter v zalogi hrane, ki jim je dostopna.
Izsledki raziskave so znanstvenike presenetili, saj je bil najnižji izmerjeni srčni utrip za dobrih 30 do 50 odstotkov nižji od pričakovanega.
