Boris Popovič: Jaz sem edina prava sprememba

»Če ljudje hočejo učinkovito državo, potem imam največ možnosti. Če pa so zadovoljni s tem, kar je, nimam nikakršnih možnosti,« odgovarja koprski župan. 
V kampanji lahko pove, kar si je že dolgo želel. 
Na primer: kako drugačen bi moral biti predsednik, 
kdo v resnici vlada Sloveniji, kako preprosto bi on uredil odnose s Hrvaško in kako nujen je kadrovski poseg 
v Luko Koper.

Že dvakrat ste zaman poskušali priti v parlament. Na koga računate zdaj?

Trdim, da stranke, ki so že sto let na oblasti, niso sposobne zvabiti več Slovencev na volitve. Upoštevati moramo, da je dosedanja politika pasivizirala najmanj polovico državljanov. Kaj mislite, kdo je sposoben bolj aktivirati kakšnih 850.000 pasivnih volilcev? Pahor ali Popovič? Če hočemo spremembo, moramo resno že v te volitve. Najprej zamenjati predsednika in potem spremeniti še državni zbor.

Ampak takšna zmaga je res zelo zelo malo verjetna.

Res je. Ampak ko sem v Kopru prvič kandidiral za župana, je bila možnost še manjša. V Kopru so se vsi smejali – kaj ima Popovič zveze s politiko. Nisem vedel niti, kje je občina. Ampak v 15 letih sem se marsičesa naučil.

Tudi vaši nasprotniki so vam dodobra sklatili podobo. Koliko kazenskih ovadb ste dobili?

Več kot 40.

Nekaj ste si jih trudili dobiti tudi sami, ko ste posameznike zmerjali in žalili.

Da, ampak to je bila vse posledica neizmernih pritiskov in napadov. Pred županskim mandatom jaz nisem vedel niti, kje je sodišče. Začeli so me ovajati z občinskimi zadevami, in to osem mesecev po tem, ko sem prišel na občino in se še niti znašel nisem.

Če se ne motim, ste bili pravnomočno obsojeni predvsem zaradi verbalnih deliktov, torej žalitev.

Enemu kriminalistu sem rekel, da je kriv za ves kriminal, ki se dogaja v Kopru. In še zdaj stojim za tem, ker mi je prav to rekel nekdanji direktor kriminalistične policije Slovenije Mitja Klavora. Dobil sem tri mesece zaporne kazni pogojno. A kazen še ni dokončna. In pravnomočno sem bil obsojen v primeru novinarke Petre Vidrih. A tudi ta zadeva je še na ustavnem sodišču. Druge sodbe niso obstale.

Očitajo vam, da ste dobro zavlačevali postopke.

Ali sploh veste, kolikokrat sem bil na sodišču? Zakaj me niso v tistem času obsodili? Po več kot devetih letih sem zaradi zdravstvenih težav nekajkrat manjkal. Kaj so počeli prej? Ne poznam nobenega v tej državi, ki bi lahko zavlačeval sodni proces devet let. Sodnica je odprla dva procesa hkrati proti meni. Tudi tega o Sermingu, ki ga je zdaj zaradi moje kandidature začasno prestavila za tri tedne in ima še časa, da ga pripelje do konca. Če bi se tedaj posvetila samo enemu procesu, bi tudi tistega (kopališče) speljala. Ampak o vseh povezavah med politiki, sodnicami in tožilkami bi moral govoriti predolgo.

Tudi brez sodnih postopkov vam ljudje očitajo sumljive in sporne posle. Da ste interesno povezani v omrežjih. Na primer z gradbeniki, kot je Grafist, ali z drugimi podjetniki.

Že 15 let se to trudijo dokazati na sodiščih. Če bi mi res lahko kaj našli, bi mi že. Dajte mi dva meseca časa. V dveh mesecih je obtoženi »mrtev«, če je kriv. Imajo prisluškovalno gradivo, sledenje, vse mogoče in nemogoče informacije. Naj povedo, kaj jim še manjka, da jim pomagamo. Jaz pa mislim, da je njim ustrezalo, da so primeri zastarali in krivdo še vedno valijo name. Pomembno je bilo, da je sojenje trajalo čim dlje in da so ob vsaki obravnavi mediji pisali, koliko let zapora bom dobil. Obsodili so me za davčno utajo v vrednosti 11.340 evrov, ki je potem še ta padla na ustavnem sodišču, ker mi niso pustili izvajati dokazov. Leta 2014 sem bil obsojen na tri leta zapora in dve leti prepovedi opravljanja županske funkcije. Pa sem na volitvah v prvem krogu kljub vsemu zmagal. Zdaj kandidiram brez nobene obsodbe.

Zelo pogosto je slišati, kako v številne občinske službe zaposlujete sebi lojalne ljudi: Rudonjo, Gašperja Mišiča, Jeretiča ...

Politika je politika. Lahko pozabite, da ni političnega kadrovanja. Če se da, bom v službo vzel tiste, za katere menim, da so dober kader.

Zakaj ste za vodenje kampanje izbrali Gašperja Mišiča, in ne Sebastjana Jeretiča?

Ker mislim, da je za te stvari Gašpar Mišič boljši. Za druge stvari pa je Jeretič neprimerno boljši od Gašparja Mišiča. Je strokovnjak na svojem področju, ampak ne za vodenje štaba za kandidaturo.

Zakaj kandidirate?

Ker ne vidim nikogar od kandidatov, ki bi jamčil, da bo poslej drugače. Država stagnira. Če pogledam, kako smo živeli povprečni Slovenci pred 26 leti v primerjavi s Čehi, je razlika v napredku ogromna. V korist Čehov, seveda.

Novinarji so se vam do pred kratkim posmehovali, češ da predsednik nima veliko možnosti ukrepanja, da si, skratka, želite jemati dodatne pristojnosti.

Najprej me je žalostilo, da je večina medijev tako mislila. Zdaj pa sem vesel, ko slišim kandidate, da ponavljajo moje poglede. Predsednik države ima največjo absolutno moč v državi. Iz te funkcije poskušajo na vsak način narediti smešnico. Zmanjšujejo njen pomen do absurda. Predsednik ima veliko formalnih pristojnosti in še več neformalne moči. Lahko bi celo pripravil zakon in ga vložil v sprejetje. Me zanima, kdo v državnem zboru bi zavrnil njegov predlog. Če bi ga zavrnili, bi mimogrede lahko zbral 5000 podpisov podpore. Če pa neki zakon ne bi bil dober, ga najprej ni treba podpisati ali pa se ga da v ustavno presojo, lahko pa se še prej podpre civilna pobuda, da se začne postopek proti zakonu. Takšen referendum bi javnost povsem drugače sprejela kot tiste, kjer so očitni poskusi uveljavitve posamičnih interesov. Če bi predsednik povedal svoje mnenje o drugem tiru, sem prepričan, da bi imel zakon drugačno težo.

Kako ocenjujete, da je bil predsednik tiho v zvezi s tem projektom?

To je nedopustno. Ne more biti prvi mož v državi o tem tiho. Ves čas je bil tiho. Nikoli ničesar ne pove, o nobeni stvari. Ne vem, ali sploh kaj misli o kateri stvari. Ali vi veste? Moral bi povedati, da je zakon napačen in da bi lahko postal Teš 7. Ampak že kot predsednik vlade ni naredil ničesar pri Teš 6, ker ni imel moči. Če nikjer nima moči, naj se vozi s smetarskim vozilom.

Ali je Kolinda Grabar Kitarović bolj predsednica po vaši meri?

Hrvaška predsednica ima podobne pristojnosti, kot jih ima slovenski predsednik. Tudi v Srbiji je tako. Srbski predsednik Aleksandar Vučić ni ravno zadnji, ki se ga vpraša o kakšnem problemu. Našega predsednika ni nikjer, Vučić je povsod, našega ne zanima nič, srbskega zanima vse. Tudi hrvaško predsednico neprimerno bolj zanima delovanje lastne države.

Torej ni treba spreminjati ustave pri vlogi predsednika?

Ne. Želimo si le, da bi predsednik opravljal funkcijo tako, kot pričakujemo mi, ki ga volimo. In potem nekatere stranke ta položaj zlorabljajo. Niso tisti, ki jih gledamo po TV, tisti, ki v resnici vodijo politiko naše države. Vodijo jo tisti, ki jih ne vidimo.

Kdo so to?

Bolj ali manj vemo, kdo so, nihče pa si ne upa povedati na glas. Če poveš na glas, imaš težave, kot sem jih imel jaz. Sem bil že prevečkrat na sodišču.

So to vplivneži, ki vodijo tudi SDH, DRI, DUTB, Kad, Dars, banke, Modro zavarovalnico in druge, finančne holdinge ...?

To govorim že 15 let. Prej tega res nisem vedel. Nisem vedel niti, kje je občina. Po osmih mesecih so mi dali vedeti, kje je moje mesto – v zaporu. Jaz se seveda nisem strinjal.

Torej »strici«?

Ja, kdo pa? Dali so mi vedeti, če bom nadaljeval, da bom tam tudi končal. Ves čas me želijo spraviti tja, pa jim ne uspe. Sam pa imam vse več informacij, vedno bolj vidim, kaj delajo. Če bi prišel previsoko, bi bil še nevarnejši. Bojijo se, da bi prekinil njihove kanale in pipe za napajanje. Kot sem to storil v Kopru.

Vi jim torej za ceno politične slave na neki način grozite?

Ne vem, v kateri občini so še tako naperjeni proti enemu županu, kot so proti meni. Koper je bil kot rdeča trdnjava najhujši od vseh. Tako močne politično-gospodarske sprege ni bilo nikjer v državi. In to se pozna še danes. Nič nimam proti, da se pri nekem poslu zasluži. Normalno zasluži. Ne pa da neki projekt (ali medicinska oprema) stane trikrat več, kot bi lahko.

Kako bi vi to presekali, če bi bili predsednik?

Podobno kot nam je uspelo pri drugem tiru. Za dela bodo objavili mednarodni razpis in lahko pričakujemo normalne cene. Nisem proti temu, da bi gradbinci zaslužili. Ekonomija mora biti. Tem, ki obvladujejo posle, ne nameravam škoditi. Nisem rojen za to, da bi s kom obračunaval. Rad bi, da bi drugače delali. Ko sem domače gradbince spraševal za pošteno ceno drugega tira, mi tega nihče ni hotel jasno povedati. Dobil sem enega iz tujine. Zato sem prepričan, da ni bojazni za »Teš 7«. Ne bomo več šli po tisti poti. Ljudem hočem pokazati, da se da. Ker sem tudi v koprski občini to dosegel, sem prepričan, da bi tudi na državni ravni lahko naredili neprimerno večjo razliko v enako kratkem ali še krajšem času.

Kako lahko prepričate volivce, da bi ravno vi pristrigli ta omrežja?

Pred tem sistemom si vsi zakrivajo oči. Predsednik vlade jih ne razume. Misli, da on vodi stvari, v resnici pa ne usmerja ničesar. Njegova največja želja bi bila, da bi prišel k nam Donald Trump in se tukaj sestal s predsednikom Vladimirjem Putinom. Da bi jih dobro pogostil in postregel. Mi ne potrebujemo predsednika, da bi bil ustrežen gostitelj, ampak da bo prepričal Trumpa, da pride na obisk na pogovore o poslu.

Menite, da so odnosi s tujino res tako hlapčevski?

Imamo samo hlapčevske odnose, drugačnih ni. Odnose imamo pravzaprav samo z Nemčijo. Pri nas je šefinja Angela Merkel. Kar reče, je zakon. Ne samo pri Cerarju, tudi pri Janši.

Saj sodelujemo tudi z drugimi. Na primer z italijanskimi predstavniki države.

Povejte mi, kdaj je bil kateri od naših politikov na obisku v Italiji v poročilih na prvem programu RAI? Nikoli in nikdar. Ali pa na prvi strani njihovega Dela (največjega njihovega časopisa). Da ne govorimo, kdaj so bili zadnjič v katerem ameriškem časopisu?

Občasno so ...

Ja, Goran Dragič ... Jaz si želim, da bi jim pripravili takšen rdeč tepih, kot so ga ob sprejemu Tita. Da bi lahko šel kdo od naših igrat golf z njimi. Pravzaprav si želim manj; da bi našega predsednika vlade ali države prepoznali v Trstu ali v Padovi, da ne bom rekel v Rimu. Izberite slovenskega politika in gremo na sprehod v Padovo in poglejmo, ali ga bo javnost spoznala.

Kdo našega predsednika podpira iz držav nekdanje Jugoslavije? Zakaj nismo niti na Balkanu igralci, kar smo vedno bili?

Obetate kandidati za predsednika kakšno spremembo?

Ko jaz zastopam kakšna stališča v državnem svetu, sem vedno pritegnil svetnike.

Zakaj pa se potem tako redko udeležujete sej državnega sveta? Kolikokrat ste tam navzoči?

Nič ali zelo malo. Samo tedaj, ko je to pomembno za državo ali za regijo, ki jo zastopam. Tam imamo preveč balasta.

Zakaj potem sprejemate funkcijo, če zanjo niste zainteresirani?

Jaz v državnem svetu odlično delam. Povejte mi eno stvar, kjer me državni svet ni podprl. Proti ustanovitvi ankaranske občine so me, drugi tir so podprli, stališče do Piranskega zaliva so podprli. Problem pa je, da naše vete v parlamentu preglasujejo.

Kakšen vpliv sploh ima državni svet?

To je glavni problem. Še naš predsednik je dovolil, da si je državni svet samemu sebi vzel pristojnost za razpis referenduma. Če že imamo državni svet, mora biti močnejši in je brez zveze, da ga imamo. Državni svet je veliko bolj realen glas ljudstva kot državni zbor. Ker je tako sestavljen.

Zakaj nismo podobni vsaj Avstriji, če že ne Švici?

Ko pride nov minister, zaposli deset ali 15 svojih ljudi. Ko gre stran, odide z njim le sekretar, vsi drugi njegovi ostanejo na ministrstvu. Tisti, ki si želijo, da bi prišla njihova stranka spet na oblast. Zato so stari uslužbenci a priori proti novim ministrom in delajo tako, da ne bi bili uspešni. Tako imamo 15 zaposlenih od prejšnjega, 15 od predprejšnejga in še od predpredprejšnjega ... V koprski občini sem jim v kampanji zagrozil, da jih bom vse pometal skozi okno, ko pridem. Pa jih nisem, ker tega tako in tako ne morem. So se pa bali in smo se potem nekaj časa usklajevali. Če si iz podjetja, hitro vidiš, kdo kaj dela, če pa si profesor, teoretik, zahteve po učinkovitosti preprosto ne razumeš. In se s tem ne znaš spoprijeti.

Rekli ste, da politiko vodijo tisti, ki jih ne vidimo. Kdo je zaslužen, da so lahko tako hitro sprejeli načrt za Magno?

Prvič se je pri Magni pokazalo, da se nekaj da narediti. Vedno se je govorilo, da se ne da. Da potrebujejo deset let za neki prostorski načrt. Zdaj ne bodo več mogli zavajati ljudi, da se tega ne da. Umeščanje v prostor traja točno pet minut. Če država to hoče. Sprejmeš zakon. In vse je zakonito.

Pri Magni so to hoteli, pri drugem tiru to ne gre?

Tudi v primeru drugega tira so sprejeli zakon. A ni bil potreben. Ne potrebujemo Madžarov, niti tujih držav in tujih podjetij. Ker ti tiri niso tako dragi. Če bi bila proga enotirna, bi stala 430, ker bo dvotirna, bo stala 800 milijonov evrov. Ključno je bilo tudi, da Madžari nimajo več 50-odstotnega deleža. Zdaj se niti zanje stvar ne bo več izplačala. Vsaka nova vlada lahko spreminja zakon. Tudi podjetje 2TDK lahko ukine.

Kako bi rešili zaplet s Hrvati?

Preprosto. Samo dobre odnose je treba doseči z njimi.

Pa saj se z Lune vidi, da nas vlečejo za nos.

Ker hočejo pokazati, da nismo tako pametni, kot si mislimo. Hočemo nekakšno protokolarno držo in nič drugega. To na Balkanu preprosto ne gre. Ne gre niti s Putinom niti s Trumpom. Niti s Kitajci nam ne uspeva, ker bolj poslušamo Nemce.

Kako torej s Hrvati?

Najprej bi morali umakniti rezilno žico. Jaz je ne bi nikoli postavil. Kaj so krive uboge prostoživeče živali? Samo njih pobijamo, in to z mučenjem. Predsednik države ni rekel besede. Ničesar o žici. Skril se je v kot in bil tiho.

Kaj bi vi naredili?

Zahteval bi takojšen umik. To je povsem nečloveško. Poteza ni vredna slovenske države.

Saj nimate teh pristojnosti.

Me zanima, kdo bi to zahtevo preprečil. Naj me izvolijo za predsednika in bomo videli, koliko časa bo mreža tam. Najprej ne smemo mi njih zafrkavati. Najprej rečemo, da njihovi vojski in policiji ne zaupamo, vi ste zanič, potem pa bi se z njimi resno pogovarjali?

Ampak Hrvati nočejo o arbitraži niti slišati.

Mi smo krivi za arbitražo. Morali bi vztrajati pri sporazumu med Drnovškom in Račanom, ampak smo raje sami odstopili od njega. Vztrajati bi morali in vezati njihov vstop v EU. Rekli bi jim, da komaj čakamo, da pridejo v EU in Schengen.

Ampak tisti sporazum je bil ugodnejši za Slovenijo.

Logično. Ampak za takšen razplet je odgovoren Borut Pahor. Tarnal je, da je Merklova užaljena zaradi našega izsiljevanja Hrvatov in da zato 4,5 meseca ni govorila z njim. Pa kaj potem, če ni z njim govorila štiri mesece. Tudi če ne bi govorila nikoli več. Kaj nas to briga! Imel je pritiske, še posebno doma, ker ima njegova družina tam vikend. In imel pritiske pri vseh lobistih.

Saj imajo skoraj vsi vplivni Slovenci vikende na Hrvaškem.

Vsa istrska obala je slovenska. Hrvati so rekli, da bodo spreminjali lastništvo, prostorske načrte, rušili, obdavčili. Ni bila samo Merklova, ki ni govorila s premierom. Zato jaz tej razsodbi pravim vikendarbitraža. Šli smo v arbitražo izključno zaradi slovenskih vikendov na Hrvaškem. Če bi bili odnosi res takšni (»ljubezenski«), kot nam jih je ves čas predstavljal predsednik vlade in o njih lažejo drugi, potem bi se oboji kmalu dogovorili. Eni bi se opravičili in prevzeli odgovornost, drugi bi to razumeli in šli naprej. Mi pa v prijateljskih odnosih niti približno nismo. Sodelujemo le tako, da hodimo tja na počitnice.

Mar sedanja vlada ni jasna v svojih sporočilih Hrvaški?

Niti približno. Poglejte zunanjega ministra. Kakšna diplomacija je to, da groziš? Cerar pa grozi z EU. Kot otroci iz vrtca.

Kaj mislite o spravi?

Ne vem, kaj je sprava. Kaj smo se spravili z Nemčijo? Vse ubogamo, kar koli reče Merklova. Čakajte, so bili bolj nacisti nacisti ali so bolj nacisti domobranci? Z nacisti se nismo spravili, smo kar prijateljski in jih ubogamo, vse naredimo, kar rečejo. Te, ki so bili manj nacisti, pa uničujemo.

Ne strinjam se. Menim, da pobudo vodijo desni.

Mi imamo levo in desno NOB. To so naši levi in desni. Običajnih levih in desnih, kakršne poznajo v svetu, pri nas ni. Ne moremo biti več v NOB, da se ves čas vračamo v drugo svetovno vojno. Zmagovalec je vedno zmagovalec, ampak ne moremo hvaliti povojnih pobojev. Jaz sem v odličnih odnosih z desnimi, ker se o teh stvareh ne pogovarjam.

V zadnjem mandatu se je razvoj v občini nekoliko ustavil ...

To sploh ni res.

... ker preveč časa posvečate nogometnemu klubu.

Kaj manjka nogometu? Bili smo šesti v prvi ligi in so nas vrgli iz lige, ker je Luka klubu odtegnila sponzorska sredstva. Luka bo morala to plačati. Sponzorska pogodba je bila veljavna. Sem jaz kriv ali predsednik Luke Dragomir Matić? Vse bodo plačali, še obresti za nazaj in še kazni in odškodnino. Klub je šel v četrto ligo zaradi sabotaže.

Luka se zdi vaš največji trn v peti. Ste vplivali na predčasno zamenjavo nadzornega sveta?

Upam, da sem. Bil bi zelo vesel, če sem res vplival. Sem pa nenehno opozarjal, da je to sramota in katastrofa za Koper, da je na tem položaju nekdo, ki ne želi dobro ne Luki, ne Kopru, ne občanom, ne državljanom.

Zakaj ne bi želela dobro?

Bila je na vrhu NKBM, prek Infonda je prišla lastniniti Hotel Koper. Prvič sem videl odrasle ženske in moške, delavce jokati. Vse je dala na cesto. To je bila divja privatizacija. Še Gašpar Mišič si ni upal ničesar reči, ko ga je odstavila. Jaz sem ponorel: »Ti so jota,« sem mu rekel. Nisem še videl Gašparja Mišiča tako »polulanega«.

Ampak zdaj so v nadzornem svetu Luke zelo tesno povezani s SŽ.

To govorijo sindikati, ena skupina ljudi, ki drži Luko v šahu. Mislim na delavce.

Oni imajo neposreden interes.

Luka ne more biti njihova.

Najbolj je njihova. Največ zaslug imajo za njen razvoj in uspehe.

Luka ne more biti samo njihova.

Zakaj se ne razumete z upravo Luke?

Ker ne delajo razvojno, ne sodelujejo z lokalno skupnostjo, s SŽ, z resornim ministrom, z gospodarskim ministrom, s predsednikom vlade, s SDH, z nikomer.

Ampak to šele po tem, ko jim je bilo rečeno, da jih bodo zamenjali.

Kdo je Matić, da je lahko predsednik uprave? Pozanimajte se raje, koliko prometa je imelo podjetje TPG, preden je prišel v upravo Luke in koliko ga ima po treh letih. On pa je s tem podjetjem povezan, ker je bil tam zaposlen. Luka se je povečala za 30 odstotkov, oni pa za 1000 odstotkov. Dokler ne bodo Matića razčistili, ne bo ničesar.

Zakaj občina ne da soglasja za vhod, za podaljšanje pomola?

Vsakdo mora za gradbeni poseg dobiti gradbeno dovoljenje. Zanj se mora dogovoriti s sosedi za soglasje. Luka se za nas ne zmeni.

Ampak če bi država hotela (Magna), bi takšno cesto, vhod ali pomol gradila ne glede na pripombe zelenih ali rdečih. Če bi bil Gašpar Gašpar Mišič predsednik uprave, ne bi bilo nikakršnih problemov.

Res je. Vse bi bilo že zdavnaj narejeno. Ampak Gašpar Mišič bi nam plačal tisti drobiž za najem zemljišč za vhod (36.000 evrov na leto). Niti njemu občina ne more dati zemljišč brezplačno.

Ampak tudi občina Luki ves čas zvišuje NUSZ, komunalni prispevek za gradnjo objektov ... Koper prejema kakšnih deset milijonov evrov na račun Luke.

Ni prišel predsednik uprave do župana, da bi se z mano dogovarjal o teh rečeh. Ali veste, koliko Luka zasluži? Če zasluži tukaj 100 ali 200 milijonov evrov, bi jaz takoj dal desetino tistemu, ki mu to omogoča. Če bi šla Luka stran, bi s čimer koli na tem prostoru zaslužili več.

To nikakor ni res. Turizem je precej manj kapitalsko donosna panoga kot logistika, še posebno v primerjavi s koprskim pristaniščem. Boste torej pomagali pri napovedani zamenjavi uprave Luke?

Jaz upam, da že pomagam. In potem, ko se bo zgodilo, bomo videli, kdo ima prav.

V nekaj mesecih bodo vsa dovoljenja na mizi in se bo začel dolgo zadrževani razvoj. V svoji karieri ste se sprli z mnogimi tesnimi sodelavci.

Jaz se nisem sprl z nikomer.

Ste se: s podžupanom Darkom Gradom, z odvetnikom Francijem Matozom, s Tomislavom Klokočovnikom pa s Tomažem Gantarjem, rektorjem Draganom Marušičem ...

Zdaj smo vsi spet v dobrih odnosih, Matoz se je vrnil, pomaga mi v kampanji.

Kaj pa Milan Mandarič?

Za zdaj nismo. To bomo še videli.

Sodelujete s stranko SMC?

Ne podpiram jih, ampak če pokažejo, da so učinkoviti (kot pri Magni in pri drugem tiru), jih moram podpreti, ker sem šel v politiko samo zato, da bi dosegali učinkovitost. Še nikoli nisem nikomur oviral učinkovitih projektov.

Bi prepustili županski stolček Cerarjevi državni sekretarki Lilijani Kozlovič?

Nikoli. Bilo bi smešno, če bi hotela kandidirati. Več članov SMC je izstopilo iz lokalnega SMC zaradi nje.

Kdo vas podpira v kampanji za predsednika?

Sposobni župani. Na primer mariborski župan, profesorji, dekani, rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič ...

Vi njega niste podprli, ko je kandidiral za rektorja.

Imel sem pripombe na njegovo delo, ampak nikoli nisva bila zares sprta.

Kdo ima največ možnosti za izvolitev?

Favorit je Borut Pahor, edina prava sprememba pa sem jaz.

Ampak raziskave vam doslej ne kažejo ravno najboljše.

Ker se soočenja in predstavitev šele začenjajo (pogovor je bil opravljen tik pred začetkom TV-soočenj, op. p.) in me ljudje kljub vsemu še ne poznajo, sem zadovoljen.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.