Brezmejno darežljivi klinični center

UKC Ljubljana je lastnik počitniških domov in stanovanj v Sloveniji in na Hrvaškem, a se do njih obnaša mačehovsko.
Objavljeno
21. april 2017 16.42
Brigite Ferlič Žgajnar
Brigite Ferlič Žgajnar

Objekte je odstopil v brezplačno upravljanje sindikatu KC, pri čemer ga do nedavnega sploh ni zanimalo, kako ta z njimi ravna in posluje.

Lani so se vodilni v kliničnem centru vendarle zganili. Ker niso imeli nikakršnega pregleda nad tem, kaj se dogaja z njihovimi nepremičninami, so marca naročili notranjo revizijo upravljanja s počitniškimi objekti in ravnanja z njimi, in sicer za obdobje od leta 2010 do 2015. Za to, da so izvedeli, kje sploh imajo svoje objekte, v kakšnem stanju so, kakšni prihodki nastajajo od oddajanja v najem in kolikšni so obratovalni stroški, so revizijski družbi Resni plačali 8515 evrov z davkom.

In kakšne podatke so dobili v reviziji, ki je trajala devet mesecev? Strašljive za ustanovo, od katere bi pričakovali urejenost in glede na pridobljeni certifikat EFQM tudi poslovno odličnost. Iz ugotovitev namreč izhaja, da je sindikat razpolagal z nepremičninami kliničnega centra od januarja 2011 brez pravne podlage. Zato niso bile jasne pravice in odgovornost lastnika in upravljavca.

Nepremičnine je sindikat v upravljanje dobil brezplačno, zaradi česar je bilo kršeno načelo gospodarnosti, ugotavljajo revizorji. Po njihovem sta bila kršena še uredba in zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Poleg tega sindikat prihodkov in stroškov ni spremljal po stroškovnih mestih oziroma nosilcih v ustreznih računovodskih evidencah, nepremičnine pa so v slabem stanju in nekatere še niso vpisane v zemljiško knjigo.

Občutljive pogodbe

Pisalo se je leto 1993, ko sta Matija Cevc, še danes zastopnik sindikata, in takratni generalni direktor kliničnega centra Primož Rode sklenila pogodbo o brezplačnem odstopu počitniških objektov v upravljanje. Kaj natančno je pisalo v pogodbi in do kdaj je veljala, nismo izvedeli, saj je sindikat, ki nam jo je posredoval, vse pomembne podatke izvzel, češ da gre za občutljive informacije.

Podatki so resda občutljivi, saj bi iz njih morda lahko sklepali, da je bil dogovor spisan precej po domače. Po domače so ga namreč podaljševali. Sonja Planko, podpredsednica sindikata za finančno-ekonomske zadeve, je potrdila, da aneksov k pogodbi niso sklepali, pač pa so jo do leta 2002 podaljševali kar z ustnim dogovorom. Maja 2010 je novo pogodbo o brezplačnem odstopu v upravljanje po pooblastilu generalnega direktorja Simona Vrhunca podpisala Meta Vesel Valentinčič kot pomočnica za upravno-pravne zadeve, vendar iz prekrite vsebine ni mogoče razbrati roka veljavnosti pogodbe in drugih določil.

Osemnajst let ugank

Povzamemo lahko, da za obdobje od leta 1993 do 2011, ko so se v zadevo vpletli revizorji, torej za polnih osemnajst let ni jasno, kaj se je s počitniškimi objekti v lasti UKC dogajalo in koliko prihodkov je v tem času ustvaril sindikat kot pravna oseba zasebnega prava z oddajanjem v najem. Iz cenika za letovanje, ki ga ima sindikat objavljenega na spletni strani, nedvoumno izhaja, da objekte, ki so mu bili dani v brezplačno uporabo, trži. Kako so torej trošili denar, ki so ga kot sindikat, sicer nepridobitna organizacija, pridobili iz najemnin?

»Sindikat KC ne ustvarja dobička iz naslova oddajanja nepremičnin. Vsa sredstva gredo v pokrivanje stroškov,« so pojasnili, pri čemer jim moramo verjeti na besedo, kajti finančnih poročil niso priložili. Slednjih za nerevidirano obdobje 18 let nima niti lastnik nepremičnin, saj mu jih niso pošiljali.

Povedali so še, da so v objekte tudi vlagali, in sicer v duhu dobrega gospodarja: »Obnovili smo apartma v Bovcu, dve stanovanji v Maredi, stanovanje v Barbarigi, kopalnice v brunaricah v Termah Čatež.« Po zahtevah inšpekcijskega nadzora so v domu v Savudriji obnovili kuhinjo, naredili zunanje stranišče, uredili skladiščne prostore, sanitarne prostore za osebje, zamenjali polkna na oknih in plinsko napeljavo. Izvajalcev del niso izdali: »Dela na Hrvaškem so bila opravljena v skladu s hrvaško zakonodajo, na objektih v Sloveniji pa smo izbrali najugodnejšega ponudnika.«

Iz poslovnih izidov po objektih so revizorji razbrali, da je bila v obdobju 2010–2015 prikazana skupna izguba iz naslova nepremičnin v znesku 88 tisoč evrov. Največji delež izgube odpade na počitniški dom v Planici in brunarice v Termah Čatež. Pozitivno so poslovali dom v Savudriji ter stanovanja v Maredi, Miholaščici in Kaninski vasi.

»Prikazano izgubo bi bilo z vidika pregleda uspešnosti poslovanja treba še povečati v višini stroškov amortizacije oziroma stroškov najemnine ter splošnih stroškov sindikata,« so zapisali revizorji. Kar zadeva stroške v počitniških domovih, so v analizi ugotovili, da so največji ali stroški dela ali pa upraviteljski stroški. Na vprašanje o tem, koliko znašajo, so na sindikatu dejali, da so stroški upravljanja dogovorjeni med poslovnimi partnerji, seveda pa v duhu dobrega gospodarja in v skladu z zakonodajo.

Brez notranjih kontrol

V duhu dobrega gospodarja je verjetno upravnik enega od domov, savudrijskega, postalo podjetje SIN, ki ga je na Hrvaškem ustanovila kar prej omenjena sindikalistka Sonja Planko. To podjetje je razen minimalnega dobička leta 2010 v preostalih letih poslovalo z izgubo. V zvezi z ustanovitvijo podjetja, ki upravlja nepremičnine v lasti kliničnega centra, je povedala, da je »nastavila svoj hrbet« in se na neki način žrtvovala za to, da je sindikat lahko upravljal dom na Hrvaškem, premoženje pa je ostalo v lasti UKC. »Od tega nimam nič, samo delo,« je dejala.

Za pojasnilo povejmo, da se je pred leti na Hrvaškem spremenila zakonodaja, ki po novem zahteva, da morajo vsa tuja podjetja, ki hočejo oddajati svoje nepremičnine na Hrvaškem, ustanoviti podjetje, registrirano za gostinsko in turistično dejavnost, ali pa nepremičnine oddajati prek upravitelja.

Kakorkoli, v revidiranem obdobju je dom v Savudriji ustvaril pozitivni rezultat v znesku dobrih 11 tisoč evrov: dve leti je posloval z izgubo, štiri leta pa z dobičkom. SIN je za upravljanje doma v šestih letih prejel skupaj 148 tisočakov, to je 83 odstotkov vseh stroškov. V sindikatu so revizorjem pojasnili, da zaračunani stroški upravljanja ne zadostujejo za pokritje stroškov in da izgubo poravnavajo z nakazilom sindikata KC. Revizorji so sklenili, da sindikat nima uvedenih notranjih kontrol nad poslovanjem podjetja SIN. »Menimo tudi, da bi moral sindikat ob nabavi storitev upravljanja, vsekakor pa tudi obdobno, v smislu zagotavljanja gospodarnosti, zagotoviti ustrezno revizijsko sled o izboru storitev upravljanja,« so zapisali. Nasprotje interesov je po njihovem tudi to, da je Plankova v vlogi direktorice SIN in hkrati aktivna v sindikatu KC.

Stanovanja v Barbarigi, Maredi in Miholaščici oddaja sindikat prek podjetja Rona Trade, pri čemer se ne ve, na podlagi česa so ga izbrali in ali je bila izbira gospodarna. Pogodbo o sodelovanju so leta 2009 podpisali Cevc, Plankova in zastopnik družbe Roman Cvek. Cvek, ki ima v Sloveniji podjetje Ronas, se v telefonskem pogovoru ni natančno spomnil, kako se je začelo sodelovanje s sindikatom kliničnega centra. Je pa povedal, da je bil povabljen na predstavitev dejavnosti njihovega podjetja v prostore sindikata.

Podjetje Rona Trade, ki ima 37 zaposlenih, dela za 160 slovenskih podjetij, ki imajo v lasti okoli osemsto nepremičnin na Hrvaškem. Cvek je pojasnil, da jih javni zavodi praviloma najemajo prek razpisov. A očitno ne UKC, kjer so škarje in platno glede nepremičnin dali v roke sindikatu, pri tem pa tvegali očitke o negospodarnem ravnanju.

Revizorji so ljubljanskemu kliničnemu centru med drugim priporočili, da v prihodnje zagotovi ustrezno pravno podlago za prenos nepremičnin v upravljanje. Tako je marca letos že sklenil aneks k pogodbi iz leta 2002, po katerem bo sindikat njihove nepremičnine brezplačno lahko upravljal še do konca septembra letos.

Sindikatu KC sta nepremičnine v upravljanje brezplačno predali tudi bolnišnica Golnik (dve stanovanji v Barbarigi) in psihiatrična klinika, pri čemer je slednja počitniški dom na Lošinju že zahtevala nazaj. »Presodili smo, da je tako prav,« je pojasnil direktor Bojan Zalar. Vodstvo bolnišnice Golnik je stanovanji predalo v upravljanje sindikatu, ker je imel ta veliko več članov in tako več zainteresiranih za letovanje.

»Pogodba o predaji je bila sklenjena leta 2004. Vse stroške poravnava sindikat, člani popisne komisije klinike Golnik pa so se redno udeleževali popisa opreme, dokler dotrajane opreme niso izločili in je sindikat kupil novo, ki je v njihovi lasti,« so povedali na Golniku.

Kakorkoli, sindikat je imel leta 2015 skoraj pol milijona evrov prihodkov iz poslovanja, leta 2011 pa 650 tisočakov. Nič čudnega, da mu je uspelo kupiti tudi lastne nepremičnine, ki jih prav tako oddaja, in sicer v Termah Čatež, Moravskih toplicah in Nerezinah, ter časovno zakupiti apartma v Termah Olimia.