Darilo velikopoteznim akademikom

Prvega aprila je rektor primorske univerze Dragan Marušič dočakal »najpomembnejši znanstveni dosežek v zgodovini univerze«.

Objavljeno
02. april 2017 19.24
Tomica Šuljić
Tomica Šuljić
Delovati je začel center odličnosti InnoRenew CoE, ki namerava postati vodilna lesna institucija na svetu. Prvoaprilski center naj bi davkoplačevalce stal 
30 milijonov evrov.

Slovesno ga bodo odprli ta petek, konec tedna pa bo potekala tudi prva konferenca partnerjev. Primorski intelektualci niso od muh: ko bo center na veliko zaživel, bi Slovenija po njihovih drznih pričakovanjih les po novem celo uvažala namesto izvažala.

Sicer je 64-letni Dragan Marušič zadnje čase pogosto vabljen v sodne dvorane, vse večkrat kot tožena stranka ali celo obtoženec. Pred nedavnim je denimo višje delovno sodišče presodilo, da je Univerza na Primorskem samovoljno prekinila delovno razmerje z nekdanjo direktorico študentskih domov Astrid Prašnikar (Marušiča toži tudi zaradi mobinga, ovadila ga je še za šikaniranje). Toda samega Marušiča je redkeje ugledati ob razpisanih narokih. Pred dvema tednoma se na primer skupaj z njegovim tradicionalnim odvetnikom Velimirjem Cugmasom (ta je uspešno zastopal koroška dečka, Mirka Krašovca pa kanček manj) nista prikazala na predobravnavnem naroku v zadevi, v kateri Marušiču očitajo zlorabo položaja pri sklepanju pogodb s taistim Cugmasom. Oba sta se znašla na zatožni klopi, na katero pa ne sedeta: prvi datum za predobravnavni narok so razpisali oktobra lani, vendar jim ga še vedno ni uspelo izvesti.

Medtem pa Marušič ne zamudi priložnosti, ob katerih se utrjuje pozitivna plat njegovega rektorstva: tako je dva dni po neuspešnem sodnem naroku na slovesni akademiji primorske univerze že podeljeval priznanja in nagrade. Prav tako ni manjkal na slovensko-madžarski rektorski konferenci v Kopru. In isti dan, ko so ga zaman čakali na koprskem sodišču, je pokazal Ozadjem, da se zna zelo hitro odzvati na vprašanja, ki se ga dotaknejo. Na univerzo smo namreč naslovili nekaj vprašanj, povezanih s centrom odličnosti InnoRenew CoE, za katerega je rektor Marušič oktobra dejal, da je »najpomembnejši znanstveni dosežek v zgodovini univerze«. Ker odgovorov univerze niti dan po izteku roka ni bilo, smo vprašanja poslali še samemu rektorju. Odgovor je prišel v natanko štirinajstih minutah: »Vaše pismo sem preposlal vodji projekta Andreji Kutnar. Mislim, da dobite odgovor do jutri,« je zapisal. In res – odgovore smo prejeli še pred polnočjo.

Gozd in les sta najpomembnejša

InnoRenew CoE – slovenski center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, kot se glasi polno ime, je posledica ugotovitev evropske komisije, da so med članicami velike razlike v raziskovalni odličnosti. Ker se Slovenija uvršča med države s slabšimi rezultati na tem področju, je bila lani upravičena do nepovratnih sredstev iz projekta Teaming: koncept tega je, da se »kaže potreba po izboljšanju raziskovalne odličnosti ob sodelovanju raziskovalno odlične institucije iz druge države«.

Primorci so se odločili, da je prioriteta naš gozdno-lesni sektor, in k sodelovanju pridobili Fraunhoferjev inštitut za raziskave o lesarstvu iz Braunschweiga. Projekt je spočela in koordinirala primorska univerza, po navedbah direktorata za znanost pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa ima že tri leta vladno podporo: »Vlada je zaradi pomembnosti projekta že v letu 2014 sprejela sklep, da bo podprla tiste projekte slovenskih prijaviteljev, ki bodo izbrani na ravni EU. Gre za izjemno pomemben instrument evropske komisije, ki je bil izbran na ravni EU in ima velik znanstveni potencial.« Širša javnost je za projekt izvedela pred dvema letoma, zdaj ga bodo po letih teoretiziranja začeli izvajati, kar je bilo sicer najprej napovedano že za januar.

Andreja Kutnar, ki po evidenci Ajpesa zavod InnoRenew CoE zastopa kot vršilka dolžnosti direktorice, je sestra dvojčica dekanke fakultete za matematiko v sklopu primorske univerze Klavdije Kutnar. Slednja je bila zaradi rabot z Marušičem že ovadena, a je koprsko tožilstvo ovadbo zavrglo zaradi nesorazmerja s pomenom kaznivega dejanja.

Kot v odgovorih pojasnjuje Andreja Kutnar, bodo najprej postavili temelje centra odličnosti: »Zaposliti bomo morali večje število novih, na svetovni ravni vrhunskih znanstvenih, razvojnih in inovacijskih sodelavcev, pridobiti večje število novih projektov za letos in prihodnje leto ter operacionalizirati sodelovanje z industrijo.« Pričakujejo, da bo center čez pet let zaposloval 65 ljudi, kar je, tako kot pridobitev projekta, vezano na vizijo, da se prvih pet let financira iz evropskega in državnega denarja, nato pa se bo moral osamosvojiti. Po besedah Kutnarjeve je cilj, da bo novi center pet let po ustanovitvi omogočil, da bomo predelali ves slovenski les in les celo – uvažali.

V oči bode višina dodeljenega denarja

Do tam pa bo še dolga in predvsem draga pot. Kar zadeva evropska sredstva, (najprej) ne bo težav: »Evropska komisija nam bo skladno s pogodbo o financiranju deset dni pred začetkom projekta nakazala predplačilo v višini 48 odstotkov vrednosti projekta,« zagotavlja Kutnarjeva. Po podatkih evropske komisije so vsakemu izmed izbranih projektov znotraj Teaminga v prvi fazi namenili pol milijona evrov, skupaj pa 14 milijonov in pol iz programa Obzorje 2020, predplačilo bo torej znašalo slabih sedem milijonov. Ob dobri novici o evropskih sredstvih seveda ne sme manjkati kanček slabša, torej tista o denarni udeležbi iz našega proračuna. Po navedbah direktorata je namreč »predvidena podpora do največ dvakratnika sredstev, ki jih je pridobil projekt na ravni EU«. Kar pomeni 29 ali 30 milijonov evrov.

Poznavalce ozadja v oči zbode višina dodeljene vsote. Primerljivi centri odličnosti – kot sta tista za nanotehniko ali za polimerne materiale in tehnologije – so namreč v preteklosti prejeli največ deset milijonov. Na direktoratu pravijo, da projekti niso neposredno povezani kljub enotnemu imenu in namenu združiti znanstvene zmogljivosti. »Po obsegu gre za večji projekt, kot so bili primerljivi posamezni projekti centrov odličnosti ali kompetenčnih centrov iz prejšnjega programskega obdobja.« V zapisniku seje sveta za znanost in tehnologijo iz marca 2015, na kateri je Kutnarjeva predstavljala projekt InnoRenew na 14 straneh (z naslovnico in zaključno sliko Kopra vred), najdemo tudi današnjo ministrico Majo Makovec Brenčič, in sicer kot predstavnico primorske univerze. Makovec Brenčičeva je zdaj ministrica za šolstvo, tako da bo zagotavljanje državnega denarja za projekt najverjetneje teklo z več posluha, saj je z njim dobro seznanjena. »Vlada za projekt še ni namenila sredstev,« odgovarjajo z direktorata za znanost, a očitno prihaja čas, ko jih bo morala, kajti naš delež naj bi bil namenjen za »raziskovalno infrastrukturo«, ki jo bodo potrebovali prihajajoči kadri centra. Izračun cene vizije pa je precej zasoljen: vsaka posamična stran prvotne vizije (katere uresničljivost v praksi bomo šele spoznali) nas bo stala slaba dva milijona evrov in pol. Resnici na ljubo sta se kasneje pojavili še dve predstavitvi, zadnja ima že 28 strani besedila in grafik.

Pet let bo primorska lesena barka centra odličnosti plula brez finančnih skrbi, nato pa bo moral InnoRenew CoE postati ekonomsko in akademsko neodvisna institucija. Vizija Kutnarjeve ni skromna: »V svetu bo vodilen in prepoznaven kot center za tehnologije pri modifikaciji lesa in ustvarjanju restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja. Ob tem bomo znani kot akter, ki je bistveno pripomogel k revitalizaciji in ponovnemu vzponu našega sektorja v Sloveniji in regiji južne in vzhodne Evrope«. Resda so k projektu pridobili kopico partnerjev (tudi iz lesne industrije, ne zgolj akademskih ustanov), toda kapitan lesene barke bo vendarle nekdo s primorske univerze, denarnico pa bomo do dveh tretjin napolnili slovenski davkoplačevalci. Kaj bo, če projekt ekonomsko ne bo zdržal preizkušnje trga, nismo izvedeli. Imamo pa za 30 milijonov razlogov, da upamo, da center odličnosti – glede na datum odprtja – ne bo izzvenel kot slaba in draga prvoaprilska šala.

Vmes si je Marušič sicer že izboril nov, svetel cilj za leto 2020. Takrat bo Slovenija med 5. in 11. julijem v Portorožu gostila evropski kongres matematikov, ki se zgodi vsaka štiri leta. Marušič je po neuradnih navedbah virov blizu primorske univerze tudi kandidat za predsednika, ki bi v štiriletnem mandatu tako lahko na evropski ravni popravil lepotno sliko svojega akademskega karakterja, ki mu jo kazijo preiskave, tožbe in sodbe pri nas. Koliko nas bo stal ta projekt primorske univerze, iz javno dostopnih dokumentov še ni mogoče razbrati.