Gregor Pivec: »Vidim, da smo zdaj na neki način vsi stari kadri na odstrelu«

Dan pred dogovorjenim srečanjem z nami je odstopil in si zato tudi skoraj premislil glede pogovora. Da je preveč razburjen, nam je pozno popoldne sporočila tiskovna predstavnica. Toda obisk nogometne tekme mu je tistega večera očitno vlil novih moči za pogovor, tako da se nam je kljub vsemu uspelo sestati. Teža bremena zaradi slovesa z vodilnega položaja v mariborskem UKC se je na trenutke pokazala v njegovih orošenih očeh in skrušenem glasu.

Po dolgih letih zapuščate vodstvo mariborskega kliničnega centra …

V skladu s pogodbenimi določili sem se odpovedal pogodbi za direktorja UKC Maribor, ki je bila podpisana oktobra 2015. Teče mi 60-dnevni odpovedni rok, v katerem nameravam korektno delati, kot sem zadnjih dvajset let, in pripraviti vse, da bo lahko novi direktor prevzel delo. Odločitev sem natančno premislil.

Ko je prišla v javnost, vam je telefon skoraj pregorel. Kdo vse vas je klical? Tudi taki, ki so vas prepričevali, da ostanite?

Tudi taki so bili, vendar bi jih bilo nekorektno izpostavljati. Ni pa me klical nihče, ki bi mi rekel žal besedo. Nekaterim iz bolnišnice je bilo hudo, videl sem tudi, da jim je težko. Ampak čas bo pokazal svoje.

Kakšen pa je bil odziv ministrstva za zdravje? Kaj vam je rekla ministrica Milojka Kolar Celarc?

Vsi držijo figo v žepu.

Pa vas je, po klicih podpore, prešinila misel, da bi si premislili?

Ne. Moram reči, da se mi je od srca odvalil velik kamen.

Anesteziolog Boris Rižnar je rekel, da ste odstopili v pravem trenutku, saj ste izgubili zaupanje zdravnikov. Je bila izguba podpore glavni razlog za vaš odhod?

Veliko nepooblaščenih posameznikov se je oglašalo v tej zgodbi. Ne vem, ali je on pooblaščen, da ocenjuje podporo pri zdravnikih. Ne vem, na katerih parametrih je utemeljil svojo trditev. Vsekakor nima pooblastila, da kot predstavnik sindikata ocenjuje strokovnost dela v UKC Maribor.

Kaj je pripeljalo do zaostritve odnosov med vami in zdravniki?

Ker niso našli drugih razlogov za mojo razrešitev, mi poskušajo zdaj naprtiti odgovornost za zadovoljstvo zaposlenih. V naši hiši je tri tisoč zaposlenih. Kot direktor ne morem odgovarjati za zadovoljstvo vsakega od njih. Potem bi bil 'jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta'. Razpoloženje je odvisno tudi od klime na posameznih oddelkih; od medsebojnih odnosov, odnosov s predstojniki, odnosov teh s strokovno direktorico in tako naprej. To je hierarhični red. Pretirano je pričakovati, da bi jaz sprejemal odgovornost za zadovoljstvo posameznih zaposlenih.

Zakaj ste potem vendarle odstopili?

Razlogov je nekaj. Ampak najprej naj vas popravim, nisem odstopil, odpovedal sem pogodbo. Javno sem povedal, da bom odstopil, če mi ne bo uspelo rešiti krize z anesteziologi. Povedal sem tudi, da sem se za menedžersko reševanje problematike odločil zato, ker strokovne rešitve dolgo ni bilo. Že leta 2011 in 2012 smo opozarjali, da imamo premalo anesteziologov. Zdravniška zbornica je razpisovala specializantska mesta. Januarja 2012 smo zaprosili za 19 specializantov, dobili smo tri. In tako je bilo ves čas. Imel sem občutek, da znotraj stroke ni pravega posluha za reševanje problematike. To je bil en razlog za odstop.

Drugi je, da je tudi znotraj zdravstvene politike vse manj podpore za moje menedžerske rešitve. Ki so edine preostale! Bolniki so čakali. Tretji razlog je, da sem z odpovedjo pogodbe izrazil osebno nezaupnico meni nadrejenim organom, to je svetu zavoda. Odpovedal sem se jim! S tem sem jim poskušal dopovedati, da se na ta način ne da voditi zdravstvenih institucij. Tako se ne da delati!

Ste pričakovali, da bodo tudi člani sveta zavoda ponudili odstop?

To zelo težko ocenjujem. Vsekakor pa je situacija zame nesprejemljiva, tudi zaradi polresnic, ki se objavljajo v medijih.

O kakšnih polresnicah govorite?

Pojavljale so se na področju stroke, glede mene osebno, mojega stila vodenja. Bilo jih je za cel spisek.

Ko se je število anesteziologov zaradi odhodov zmanjšalo, so preostali začeli strogo upoštevati delovne normative in sistem je padel. Ali je napačen vtis, da so vas anesteziologi pritisnili ob zid?

To drži. Problem je v razporeditvi anesteziologov po Sloveniji. Zavedati se moramo, da je severovzhod države z njimi bistveno slabše preskrbljen kot osrednji del, tam je preskrbljenost najboljša, primorska in dolenjska regija sta nekje v sredini. Te statistične podatke ima zbornica, prav tako zavarovalnica in imamo jih mi. Javno smo jih objavili. Prav nič nismo skrivali, da smo z anesteziologi na robu. Potem pa se je zgodila nesreča v letu 2015, štirje so odšli, ena anesteziologinja, strokovno zelo usposobljena, je umrla. S tem da normativov sploh ni, so samo dogovori. V Gradcu en anesteziolog nadzoruje dva specializanta, prav tako na Dunaju. V Heidelbergu dva do tri specializante, na Reki dva. Razširjeni strokovni kolegij za anesteziologijo pa je sprejel sklep, da v Sloveniji anesteziolog nadzoruje enega specializanta, v izjemnih primerih dva. V Mariboru dovoljuje tudi dva. Zato je normalno, da se sistem lahko sesede.

Ko smo iskali pomoč, smo bili pri plačilih precej omejeni zaradi zakonskih določil. Ponudili smo največ, kar je bilo mogoče. Ko doma ni bilo pravega odziva, smo iskali rešitev drugje. Za pomoč smo se pogajali tudi v UKC Ljubljana, a je ni bilo. Edini, ki je dal ponudbo, je bil Inštitut za raziskave v medicini, s katerim smo se nato dogovorili za 22 prihodov po 12 ur na teden, čemur smo prilagodili svoj ritem dela. S tem smo problem anesteziologov bolj ali manj rešili. Pogodbo lahko prekinemo vsak trenutek, ko bomo imeli svojega kadra dovolj, torej v skladu z zahtevami stroke.

So se zamere pojavile tudi zato, ker ste našim anesteziologom ponudili nižje plačilo kot hrvaškim?

Domnevam, da je mogoče tudi to, ampak drugega zakonitega izhoda ni bilo. Sicer pa smo našim anesteziologom, ker jih je premalo, izplačali 20 odstotkov dodatka k plači. Poleg tega smo v skladu z zakonskimi določili tistim, ki pomagajo organizirati delo na oddelkih, povečali plačilo za še pet odstotkov. To je največ, kar nam zakon dopušča.

Naj ponovim, da smo stisko z anesteziologi najprej poskušali reševati znotraj UKC v okviru strokovnih organov, nato v okviru strokovnih organizacij, sosednjih sestrskih bolnišnic, predvsem UKC Ljubljana, toda od nikoder ni bilo rešitve. Nihče se ni vprašal po številu bolnikov, ki niso operirani. Malo je bilo posameznikov, ki so delovali konstruktivno. Večinoma sem naletel zgolj na ovire. Zato smo se odločili za storitveno pogodbo z Inštitutom za raziskave v medicini in tako pridobili sodelavce, ki so delno zaposleni na tem inštitutu. S tem se je število operacij začelo povečevati. Novembra smo imeli le 50 odstotkov načrtovanih operacij, zadnje mesece imamo 87 odstotkov opravljenih operacij, aprila pa že 90 odstotkov. Računamo, da bi s prvo fazo rešitve maja prišli na običajno število operacij, dvesto na teden. Seveda pa to ni dokončna rešitev, pogodbo bomo prekinili takoj, ko bomo lahko operacije zagotavljali s svojim kadrom. Objavili smo tako domače kot mednarodne razpise. Prvi anesteziologi so se že prijavili, tri smo že dodatno zaposlili.

Bi morala biti zbornica ključni dejavnik pri reševanju zapleta?

Glede na javna pooblastila za razpisovanje specializacij vsekakor. Prav tako glede nadzora znanja specializantov. To so pooblastila zbornice. Pri njih opravljajo tudi specialistične izpite. Bolje bi morala delovati mentorska mreža. Nazadnje sem jih vljudno prosil, naj dovolijo reškim anesteziologom nadzorovati naše specializante. Ne da bi se vmešavali v mentorsko mrežo, ampak da bi jih neposredno nadzirali. Mentor pri specializantu ni stalno prisoten, takrat ga nadzoruje anesteziolog, ki je prisoten. Nam bi to zelo pomagalo, saj bi lahko število operacij že ta mesec povečali na sto odstotkov.

Pa vam tega niso dovolili?

Za zdaj imam neuradni odgovor pravne zastopnice zbornice, da to ne gre.

Zakaj? Zaradi hrvaškega jezika?

To ne more biti razlog, saj imamo interni pravilnik, da se ekipa v operacijski dvorani sporazumeva v tistem jeziku, ki ga obvlada. Če bi bil jezik za operacijsko dvorano bistven, potem doktor Mishaly iz Izraela, ki je leta operiral v UKC Ljubljana, prav tako ne bi smel delati v operacijskem bloku. Koliko vem, ne zna slovensko.

Dolgo ni imel niti slovenske licence …

Pa je bilo vse v redu. Pri nas se pa ne da. To je pomoč s figo v žepu! Na eni strani zbornice, na drugi ministrstva, ki ne sprejme ustreznih pravilnikov. Kakorkoli, dokumenti reških anesteziologov so urejeni. So člani Evropske skupnosti in imajo veljavne licence, zaposleni so pri zavodu, registriranem v Sloveniji, tudi davke plačujejo v naši državi.

Ni razloga, da jim zbornica ne bi dala dovoljenja za nadzor specializantov?

Po moji presoji ne. Ne gre za vpletanje v mentorsko mrežo zbornice, ampak za običajni tok dela kot v vsaki zdravstveni instituciji v Sloveniji.

Ali dogovore morda preprečujejo prepleti kakšnih interesov?

Ne bi rad, da bi mi kdo očital paranoidnost, ampak dozdeva se mi, da so v ozadju neki lobiji, pritiski. Ne vem, nimam podatkov o tem. Ampak glede na količino polresnic v medijih se mi zdi, kot da gre za »specialno vojno«, kot so rekli v nekdanji Jugoslaviji (smeh).

Kako bi ocenili delo predsednika zdravniške zbornice Andreja Možine in kaj pravite o tem, da se poteguje za nov mandat?

Delovanja zbornice nisem podrobneje spremljal, razen v tistem delu, ki sem ga kritiziral in se nanaša na delo mentorske mreže ter spremljanje napredka specializantov. Zato bi bilo nekolegialno, nestrokovno in nečloveško, da bi ocenjeval celotno delo predsednika.

Volili pa najbrž boste. Boste glasovali za Možino ali za nekdanjo predsednico zbornice Gordano Kalan Živčec?

Zelo verjetno se volitev ne bom udeležil.

Kaj je šibka točka mariborskega kliničnega centra, če izvzamemo anesteziologijo?

Detektirali smo jih veliko: patologija, otorinolaringologija, okulistika, tudi kardiokirurgi so v hiši samo trije itd. Bili so še manjši problemi na nekaterih drugih oddelkih, ki pa zdaj niso tako pomembni. Zdaj se je znova poskušalo zakuhati problem na pediatriji.

Je pediatrična intenzivna terapija res pred kolapsom?

Pediatrična intenzivna terapija je notranja težava pediatrije in predvsem strokovne direktorice, ki mora razporediti kader tako, da bo intenzivna terapija kadrovsko popolnjena. Zaposlena imamo dva specialista več, kot je sistemiziranih delovnih mest. Domnevam, da bi bila ta zadeva naslednji sprožilec za afero in vnovičen nastop »temnih sil«. Zato sem vsem v sistemu tudi rekel: Oprostite, odpovedujem pogodbo, odpovedujem se vam. Dovolj je dovolj!

Lahko temne sile konkretizirate?

Ne morem. Človek včasih v Sloveniji dobi občutek, da obstaja še neki parasvet. To je občutek, za katerega pa nimam prav nikakršnih dokazov. Tako kot piše v Malem princu, da je bistvo očem nevidno, tako nekako deluje slovenska družba. Na eni strani imamo tisto, kar vidimo, preberemo in slišimo, vse drugo pa se dogaja v nekem vzporednem svetu, pa ne merim samo na anonimke. Ko govorim o paralelnem svetu, mislim na svet interesov, svet skritih dogovorov, svet izigravanja itd.

Lahko ta svet imenujete politika?

Dotika se vseh družbenih podsistemov, ne samo politike. Del politike je namreč tudi transparentnost. Dokončno sem se za odstop od pogodbe odločil, ko so se seje sveta zavoda UKC zaprle za javnost. To je bil povod za mojo odločitev. Enaindvajset let sem bil vajen delati pregledno, tako da je javnost sedela na vseh sejah in je videla, kaj se dogaja.

Ko smo ravno pri politiki, kako bi kot mestni svetnik ocenili delo mestnih oblasti?

Mestni svetnik sem že nekaj let. Z razvojem mesta nisem zadovoljen. Zdi se mi, da je na občini, kot bo najbrž tudi v UKC Maribor, nastopilo letargično stanje, tako imenovano »dolgoročno mirovanje«. Sistemi, ki se ne razvijajo, so obsojeni na letargijo, ta pa zaradi napredovanja vseh drugih podsistemov povzroča relativno zaostajanje. Maribor zdaj zaostaja v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti, glede na druga evropska mesta pa je to zaostajanje še izrazitejše. Zato sem si vedno prizadeval, da bi imeli v UKC dovolj lastnega kapitala za tisto razvojno potenco, ki je potrebna, da sistem ostane stabilen in ohranja korak s časom, stroko, okolico in zahtevami bolnikov.

Zakaj SDS v Mariboru nima večje politične teže? Stranka ima zgolj pet svetnikov …

To je tudi posledica zgodovinskih dejstev. Je pa ves čas ta politična podpora stabilna in približno enaka. Prihodnost bo pokazala, da smo imeli večinoma prav. Upam, da se bo to pokazalo tudi pri volilnem rezultatu. In da bo to povečalo zaupanje Mariborčanov. Že Zoran Predin je rekel, da je Maribor 'tak fejst nor, da srcu vse verjame'.

Boste ostali v politiki?

Mandat v mestnem svetu bom končal. Kolikor je mogoče odgovorno. Potem pa se bom odločal o morebitni nadaljnji politični aktivnosti ob medicinskem delu.

Janez Janša vam zaupa, navsezadnje ste ga operirali. Sta se v teh dneh slišala?

Ne. Vodenja UKC nikoli nisem povezoval s pripadnostjo politični stranki. Zelo slabo bi bilo, če bi tako ravnal. V naši ustanovi nekaj velja tisti, ki kaj zna, tisti, ki strokovno dobro dela in je predan bolniku. Zdravnik, ki ni predan svojim ljudem, svojemu narodu, če hočete državljanom, ni vreden veliko.

Kateri oddelek v mariborskem kliničnem centru je najboljši, kateri ima največ ugleda v tujini in najboljše rezultate? Drugače povedano, ali ima UKC Maribor paradni oddelek?

Splošna bolnišnica Maribor se, ko sem jo prevzel pred dobrimi dvajsetimi leti, v strokovnem smislu ter po obsegu dela ni bistveno razlikovala od celjske ali murskosoboške. V vseh teh letih je postala čisto druga institucija. Na eni strani imamo medicinsko fakulteto in edukacijo mladih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, na drugi strani pa raziskovalno dejavnost in vrsto oddelkov, ki smo jih ustanovili in katerih dejavnost je bila nujno potrebna v severovzhodni Sloveniji.

Razvojni sprožilec naše hiše je bila kardiokirurgija, ki smo jo začeli postavljati na noge leta 1995. Takrat je bilo na čakalnih listah približno 1600 ljudi, zato je bilo nujno nekaj narediti. In smo. Kardiokirurgija je bila ključni razvojni strokovni moment za UKC Maribor, saj zahteva sodelovanje različnih strok, od invazivne, interventne kardiologije, invazivne rentgenologije, kirurgije, celotne internistike ... Omogočila je razvoj vseh drugih dejavnosti, vključno z medicinsko in zdravstveno fakulteto. Takrat je bilo zaposlenih okoli 250 zdravnikov, danes jih je 500.

Ali držijo navedbe, da ste šli z varčevanjem čez mero, da ste hoteli ustreči bolj svojemu svetu zavoda kot pa osebju bolnišnice in posredno bolnikom?

Kako bi šli z varčevanjem čez mero, če smo opravili celoten program dela, izplačali vse obveznosti, ki jih imamo do zaposlenih in dobaviteljev, izplačali vse nadure? Program smo opravili 105-odstotno.

V kakšni kondiciji je UKC Maribor?

Klinični center je kvalitetna zdravstvena organizacija, je polivalentna zdravstvena ustanova, kar pomeni, da ima znotraj organizacijske sheme vse specialnosti, tudi onkološki oddelek, psihiatrijo, pljučni oddelek, kardiokirurgijo, urgentni center, razvito imamo internistiko ...

Opravljamo vse zdravstvene storitve, razen transplantacije. Ker je teh malo, je povsem razumljivo, da se opravljajo v enem centru, to je UKC Ljubljana. V strokovnem smislu sta medicinska in zdravstvena fakulteta z zdravstveno raziskovalno in pedagoško dejavnostjo kvalitetna podstat za delo na naših klinikah. Kar zadeva poslovanje, je UKC Maribor prav tako stabilen. Vedno smo se zavedali svoje gospodarske odgovornosti, odgovornosti, ki jo ima največji zaposlovalec v tem delu države. Od nas je odvisnih tri tisoč zaposlenih in njihovih družin.

Glede moje kondicije lahko povem, da vodilni položaj zapuščam kar pri močeh. Lagal pa bi, če bi rekel, da nisem rahlo prizadet zaradi krivic, ki so mi bile prizadejane. Zato sem tudi potegnil potezo, ki se mi je zdela edina prava.

Medtem ko vi odhajate, so v ljubljanskem kliničnem centru postavili novega, neizkušenega direktorja. Kakšno prihodnost mu napovedujete?

Po mojem ni dobro, da pride na tako delovno mesto povsem neizkušen človek. To delovno mesto zahteva veliko odgovornosti. Vidim, da smo zdaj na neki način vsi stari kadri na odstrelu. To ni dobro. Poglejte turbulenco okrog izbiranja direktorja zavoda za zdravstveno zavarovanje. Direktor, ki z omejenimi pooblastili dela zelo dobro, ne dobi podpore za vnovično imenovanje.

Z ZZZS smo imeli vedno korekten odnos. Pogajanja so bila neizmerno težka, toda kar smo se dogovorili, je držalo. In to je za stabilnost poslovanja izredno pomembno. Direktor, ki ima izkušnje, ki ve, kako se stvarem streže, lahko v sistemu usmerja, predvideva razvoj, ustavi neke dejavnosti ali jih usmeri drugače.

Ampak očitno se bo amaterstvo razširilo po zdravstvenem sistemu, kot se je že na druga področja. Ta amaterizem in neznosna lahkost me motita.

Kako se boste po odhodu z direktorskega položaja vključili v zdravstveno obravnavo bolnikov? Ste ohranili zdravniško licenco?

Imam veljavno licenco in lahko opravljam tudi kirurško delo. Pri tem je treba upoštevati mojo starost. Star sem čez 60 let in bom na voljo za bolnike z delom, ki ga zmorem. Pred tem pa si bom vzel letni dopust, ki ga nameravam izkoristiti za pregled vseh novosti v stroki. Da ne bom napravil kakršnekoli škode bolniku.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.