Inšpektor zaloten na Britanskih Deviških otokih − trdi, da je nedolžen

Med panamskimi dokumenti tudi inšpektor agencije za zdravila. Trdi, da so mu ukradli identiteto.
Objavljeno
10. april 2016 22.58
Brigite Ferlič Žgajnar, Anuška Delić
Brigite Ferlič Žgajnar, Anuška Delić

V panamske dokumente sta se ujela tudi inšpektor javne agencije za zdravila 
in medicinske pripomočke Janez Obreza in nekdanja inšpektorica Tatjana Alfirević. Oba zanikata,
 da sta v davčnih oazah ustanovila podjetja. Trdita, da so jima ukradli identiteto.

Janez Obreza je že od leta 2008 inšpektor na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Iz notranjih podatkov panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca, ki jih je pridobil nemški časnik Süddeutsche Zeitung, z uredništvom Dela in še več kot sto medijskimi partnerji pa jih je delil ICIJ, izhaja, da je ustanovitelj podjetij, ki po imenih spominjajo na že obstoječe farmacevtske družbe. Podobno dokumenti kažejo za Tatjano Alfirević.

Podatki iz ustanovnih aktov

Mossack Fonseca oziroma njihov urad v kraju Ningbo na Kitajskem je namreč v Obrezovem imenu v davčni oazi na otoku Samoa 27. septembra 2011 ustanovil podjetje Replek Pharm LTD in istega dne v drugi davčni oazi, na Britanskih Deviških otokih, še podjetji Suan Farma, S. A., in Vet-Agro, S. A. Oktobra 2011 je v Hongkongu registriral še podjetje Artemis Biotech Limited, ki je bilo maja 2014 izbrisano. Prve tri družbe imajo skupaj 150.000 dolarjev ustanovnega kapitala, družba Artemis ga je imela 10.000 hongkonških dolarjev.

V vseh podjetjih je Obreza edini direktor in družbenik, piše v ustanovnih aktih, ki smo jih pridobili v okviru projekta Panama Papers. Potni list ustanovitelja Obreze je bil označen kot resnična kopija originala, ki jo je za Mossfon Ningbo Office overil uslužbenec te pisarne Eric Wu. Podpisi na Obrezovem potnem listu in registracijskih dokumentih sicer niso identični. Iz dokumentov Mossack Fonsece izhaja še, da je dokumentacija družb, ki jih ima Obreza na Samoi in Britanskih Deviških otokih, shranjena na njegovem domačem naslovu.

 


Lastništva podjetij Obreza ni prijavil niti svojemu delodajalcu niti evropski agenciji za zdravila. Pa bi ga moral. Za delovno mesto, ki ga zaseda, namreč po zakonu o inšpekcijskem nadzoru veljajo posebne omejitve. Tako zaradi narave svojega dela oziroma nevarnosti navzkrižja interesov ne sme opravljati dejavnosti oziroma delati za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja inšpekcijske naloge. Evropska agencija za zdravila, katere članica je JAZMP, od članov svojih odborov in strokovnjakov prav zaradi naštetega zahteva, da izpolnijo posebno izjavo o interesih. V njej popišejo vse posredne in neposredne interese, ki jih imajo v farmacevtski industriji (finančne interese, investicije ...).

Obreza je sicer leta 2011 potoval na Kitajsko, a šele novembra, dober mesec po ustanovitvi omenjenih podjetij. Kot inšpektor agencije za zdravila je namreč med 14. in 25. novembrom opravljal nadzor v tovarni Zhejiang Menovo Pharmaceutical Co. Ltd, v kateri ima Krka 7,5-odstotni lastniški delež. Ta tovarna je v isti provinci kot registracijska pisarna Mossack Fonsece v Ningboju, natančneje, dobro uro vožnje stran.


 

Ukradena identiteta – prvič

Inšpektor Obreza je na naša vprašanja v zvezi z lastništvom naštetih podjetij odgovoril: »Najverjetneje gre za krajo identitete ali osebo z istim imenom in priimkom.« Da bi podjetja ustanovila oseba z istim imenom in priimkom, ni verjetno, saj hranimo kopijo Obrezovega potnega lista, ki je bila overjena, neodvisno pa smo tudi preverili, da gre res za istega Janeza Obrezo.

Ta je prepričan, da na nobenem od dokumentov za ustanovitev in poslovanje podjetij, ki jih navajamo, ni njegovega podpisa: »Za to tudi pooblaščal nisem nikogar.« Zagotovil je, da se na svojem delovnem mestu zaveda omejitev in da to med drugim izhaja iz izjave za evropsko agencijo za zdravila. »Zagotovo bi me tovrstni dokumenti, s katerimi razpolagate, zanimali (in verjetno tudi mojega delodajalca), saj gre, v kolikor so bili uporabljeni moji osebni podatki za navedene namene lažne identifikacije, za pregonljiva kazniva dejanja.«

Predvideva, da bi se glede na datume ustanovitve podjetij kraja identitete lahko zgodila, ko je preverjal izpolnjevanje pogojev dobre proizvodne prakse v podjetju Replek Farm LTD v Skopju, v marcu 2011: »Potni list je bil krajši čas izven moje kontrole v času prehoda meje in v času prijave v hotel.«

Krka v davčni oazi

V davčni oazi je po dokumentih, ki smo jih pridobili v okviru projekta Panama Papers, podjetje ustanovila tudi Tatjana Alfirević, ki je bila od septembra 2009 do oktobra 2012 Obrezova sodelavka na JAZMP. Na Britanskih Deviških otokih je prek pisarne Mossack Fonsece v Shenzenu na Kitajskem septembra 2014 registrirala podjetje Krka, d. d., Novo mesto LTD. Alfirevićeva je prek odvetnice sporočila, da v letu 2014 na Kitajsko ni potovala. Na vprašanje, ali je lastništvo in prihodke tega podjetja prijavila finančni upravi, je presenečena odgovorila, da ni odprla nobenega podjetja na Britanskih Deviških otokih pod imenom, ki smo ga navedli.


Tudi ona je prosila, naj ji posredujemo dokumente, na podlagi katerih smo pridobili informacije: »Da lahko ukrepam naprej, če gre v tem primeru za zlorabo moje identitete.« Dokumentacije ji nismo posredovali, smo jo pa seznanili, da so v njej njeni osebni podatki. Razpolagamo namreč s kopijo njenega potnega lista, ki je bila tudi overjena. Alfirevićeva je potrdila pravilnost podatkov in dejala, da ne ve, kdo bi lahko prišel do njih in kdaj. Pri tem naj dodamo, da njen podpis na potnem listu ni identičen s podpisi na drugih dokumentih.

Zadevo je še isti dan, ko je prejela naša vprašanja, predala policiji, njen nekdanji sodelavec Obreza pa je za ta korak potreboval tri dni. Kakorkoli, najela je tudi odvetnika.


Ukradena identiteta – drugič

V dopisu odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji, naslovljenem na Delo, so nam vnovič povedali, da Alfirevićeva ni nikoli kupila, ustanovila, prevzela ali bila kakorkoli drugače povezana z družbo Krka, d. d., Novo mesto LTD, registrirano na Britanskih Deviških otokih. »Navedeno okoliščino je naša stranka tudi preverila, in sicer pri Komisiji za finančne storitve Britanskih Deviških otokov (Financial Services Commission), ki je odgovorna za podjetniški register (Registry of Corporate Affairs). Komisija je potrdila, da v registru Britanskih Deviških otokov ni registriranega podjetja oziroma družbe z imenom 'Krka, Novo mesto LTD'.« Zahtevali so, da imena Alfirevićeve ali katerekoli druge okoliščine, iz katere bi jo bilo mogoče prepoznati, ne vključujemo v medijske prispevke. Zaprosili so še za sodelovanje pri ugotavljanju okoliščin kaznivega dejanja kraje osebnih podatkov oziroma prilastitve identitete s posredovanjem vira nam znanih podatkov in vseh drugih okoliščin v zvezi s tem, čemur nismo mogli ugoditi.

 


Odvetniški družbi smo posredovali registracijsko številko podjetja Krka na Britanskih Deviških otokih in jih prosili za dokazila, iz katerih izhaja, da omenjena družba v tamkajšnjem registru ni registrirana oziroma nikoli ni bila registrirana. Odvetnica Katja Višnjevec Vahčič nam dokazila ni poslala. Odvrnila pa je, da so zadevo zaradi suma kraje identitete oziroma zlorabe osebnih podatkov naznanili uradnim organom pregona: »Zaradi poteka preiskave vam dodatnih informacij ne moremo posredovati. Ponovno lahko poudarimo le to, da naša stranka z morebitno ustanovitvijo, nakupom, prevzemom omenjene družbe ni povezana.«

Še enkrat so zagrozili, da naj identitete njihove stranke ne objavljamo, saj bodo v nasprotnem primeru primorani tudi ustrezno pravno ukrepati. Poleg tega so zahtevali, da vse njene osebne podatke nemudoma uničimo: »Prav tako nam prosim posredujte izpis osebnih podatkov naše stranke, ki ste jih do trenutka uničenja obdelovali, seznam uporabnikov, ki ste jim te podatke kadarkoli posredovali, informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o naši stranki zbirate, ter konkretna pojasnila in informacije o namenu obdelave osebnih podatkov naše stranke (imena, priimka, datuma rojstva, št. potnega lista ipd.).«

Agent »ponosen na delo«

Družbo Mossack Fonseca smo vprašali, kako njihovi zaposleni v Aziji preverjajo istovetnost dokumentov in ali bi bilo mogoče, da bi nekdo z ukradeno identiteto ustanovil podjetje. Zanimalo nas je še, ali lahko uslužbenci potrdijo, da je kopija potnega lista enaka originalu, ne da bi videli original oziroma njegovega lastnika. Prav tako smo vprašali, ali imajo podatke, da sta Obreza in Alfirovićeva obiskala eno od njihovih pisarn v Aziji, in ali so podjetja ustanovili v njunem imenu s pomočjo katerega od klientov Mossack Fonsece.

Na konkretna vprašanja smo prejeli zelo splošen odgovor, ki so ga pošiljali številnim novinarjem. Carlos Sousa, tiskovni predstavnik panamske centrale Mossack Fonsece, je med drugim povedal, da v štiridesetih letih delovanja niso bili obdolženi storitve kaznivega dejanja: »Ponosni smo na delo, ki ga opravljamo, ne glede na zadnje poskuse nekaterih, da bi ga razvrednotili.« Pravi, da so skrbnemu pregledu podvržene vse njihove nove in potencialne stranke ter da z njimi ne sodelujejo, če jim niso pripravljene dati ustrezne dokumentacije, po kateri jih je mogoče identificirati.

Brez vednosti Krke

V Krki pravijo, da jim registracija podjetja z njihovim imenom ni znana in da uporabe svojega imena niso dovolili. Pojasnili so, da z Alfirevićevo ne sodelujejo, niti z omenjenim podjetjem. »Če bomo ugotovili, da se družba pod tem imenom pojavlja v poslovnem prometu ter izkorišča naše dobro ime ali nam celo škodi, bomo vsekakor ukrepali,« so še zapisali.

Je pa Alfirevićeva, ko je bila še v službi na JAZMP, leta 2011 v Krki opravila redni nadzor. Pred zaposlitvijo na agenciji je bila petnajst let – do septembra 2009 – zaposlena v Leku, od oktobra lani je samostojna podjetnica za farmacevtsko svetovanje. Zaposlena je v podjetju PharmaSwiss, slovenski veji farmacevtske multinacionalke Valeant, do lanskega septembra pa je imela sklenjeno podjemno pogodbo za delo s podjetjem Alterno AD.

Tudi imena podjetij, ki naj bi jih sodeč po dokumentih ustanovil Obreza, so skoraj identična imenom farmacevtskih podjetij, ki obstajajo v Makedoniji – Replek Farm, Španiji – SuanFarma, Italiji – Vet-Agro in Indiji – Artemis Biotech. Nanje smo naslovili vprašanja o morebitnih povezavah z Obrezo in o tem, ali vedo za obstoj podjetij s podobnimi imeni.

Odzvali so se zgolj v Replek Farmi. Generalni direktor Ivan Tudzarov se je spomnil, da je Obreza pri njih izvajal nadzor, hkrati pa zanikal kakršnekoli povezave s skoraj istoimenskim podjetjem na Samoi: »Samoa je zelo daleč od Makedonije. Ne vem, zakaj bi sodelovali pri ustanavljanju tamkajšnjega podjetja, za katero prvič slišim. Nimamo niti toliko denarja, da bi kupili primerne stroje, kaj šele da bi ga imeli toliko, da bi ga selili. Vse naše transakcije so pregledne.«

Skupne točke nekdanjih sodelavcev

Obreza in Alfirevićeva sta torej nekdanja sodelavca, imeni obeh sta se znašli med panamskimi dokumenti, družijo pa ju še nekatere druge povezave, ki so lahko povsem naključne.

Obreza je v makedonski Replek Farmi dvakrat izvajal inšpekcijski nadzor: marca 2011 in junija 2014. Nadzor nad dobro proizvodno prakso v Repleku leta 2014 je agenciji naročilo podjetje Alterno AD, kjer je bila Tatjana Alfirević od leta 2013 do lanske jeseni odgovorna oseba za sproščanje posamezne serije zdravil v promet.

Alterno AD je namreč z Replekom februarja 2014 sklenil pogodbo o sodelovanju in je s tem v zvezi tudi potreboval certifikat o Replekovi dobri proizvodni praksi. Ta certifikat tuja farmacevtska podjetja potrebujejo, da lahko izdelke uvažajo v Evropo.

Trenutno ima Alterno AD na JAZMP dve vlogi za pridobitev dovoljenj za promet z zdravili, ki jih izdeluje Replek. To nam je potrdil tudi Andrej Drčar, direktor podjetja Alterno AD, ki ga je soustanovil z Gordano Drčar.

Drčar je sicer nekdanji direktor Lekovega pakirnega centra v Lendavi, v Leku je bil zaposlen od leta 1992 do leta 2009, z Gordano Drčar pa imata od julija 2009 v lasti tudi podjetje Most Ljubljana. Ta dela tako za Lek kot za PharmaSwiss, kjer je zaposlena Alfirevićeva.

Most Ljubljana je zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidov in drugih ranljivih skupin, ki trži storitve s področja dodelave proizvodov, kot so pakiranje, sortiranje in montažna dela. Največji delež njihovega dela je pakiranje farmacevtskih izdelkov s poudarkom na specifičnih nišnih proizvodih. Podjetje Most Ljubljana in hčerinska družba Most programi sta od države do zdaj prejela skupno dobrih 1,3 milijona evrov – največ od ministrstva za delo ter jamstvenega in preživninskega sklada.

Drčar je zagotovil, da ne poslujejo z nobenim podjetjem, registriranim na Britanskih Deviških otokih ali v katerikoli drugi davčni oazi: »O Tatjani Alfirević lahko povem, da jo poznam iz Leka in da po mojem odhodu iz Leka nisva sodelovala vse do njene zaposlitve v PharmaSwissu, s katerim pa Most sodeluje že od leta 2010. Po njeni zaposlitvi v PharmaSwissu in pozneje pridobivanju certifikata o dobri proizvodni praksi za Alterno AD smo z dovoljenjem PharmaSwissa sklenili pogodbo za odgovorno osebo.« O domnevni kraji identitete Alfirevićevi je izvedel morda pred dobrim mesecem, ko mu je njena sodelavka pri predaji proizvodnih poročil PharmaSwissa omenila, da je Alfirevićeva odsotna, ker policiji prijavlja ukradeno identiteto.

Podjetje Alterno AD je od JAZMP prvič pridobilo dovoljenje za izdelavo zdravil leta 2013. To dovoljenje je bilo lani in predlanskim še dvakrat spremenjeno. V komisiji, ki ugotavlja izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti izdelave zdravil, je bil leta 2013 eden od dveh članov prav Janez Obreza. Alternu AD v preteklosti JAZMP ni izdala drugih dovoljenj, prejel pa je dve potrdili o dobri proizvodni praksi, ki pa ju ni izdal Obreza.

Grožnje s sankcijami

Če se izkaže, da je Obreza res lastnik podjetij na Samoi in Britanskih Deviških otokih in da je bil lastnik podjetja v Hongkongu, bodo na JAZMP ukrepali skladno z zakonodajo. V zvezi s tem naj bi mu že izdali opozorilo, prav tako se je z zadevo seznanil svet agencije. Ker je Obreza od prejema pooblastila za glavnega inšpektorja v juliju 2013 pa do danes na agenciji organiziral delo vseh inšpektorjev, nas je zanimalo, ali je bil glavni odločevalec o tem, kdo bo opravil kakšen nadzor – na primer nadzor nad Replekom. Odgovoril je, da o tem, kdo bo opravil nadzore, ni odločal sam.

Na vprašanje o tem, ali je kdaj poslovno sodeloval z Alfirevićevo, je povedal, da si kot inšpektor ne predstavlja poslovnega sodelovanja z nikomer s področij, ki jih JAZMP regulira in nadzoruje: »Odgovor je zato tudi v tem primeru – ne.«

Ponovno je poudaril, da navedbe glede njegovega ustanavljanja podjetij Replek Pharm na otoku Samoa, Suan Farma in Vet-Agro na Britanskih Deviških otokih in Artemis Biotech v Hongkongu niso resnične. »Po moji oceni si kot državljan Republike Slovenije zaslužim, da mi pošljete 'dokazila', iz katerih črpate tako hude obtožbe,« je še zapisal.

Zagrozil je, da če bomo ta, po njegovem prepričanju neresnična dejstva objavili in trdili, da je ustanovil navedena podjetja oziroma postal direktor enega od njih, storili kaznivo dejanje, ki ga bo prisiljen preganjati na sodišču in hkrati uveljavljati materialno in nematerialno škodo.

Naj povemo, da smo tako pisci slovenskih zgodb kot tudi drugi novinarski kolegi, ki sodelujejo pri projektu Panama Papers, slišali različne trditve razkritih lastnikov družb. V enem od nemških primerov je družbenik celo trdil, da so mu vdrli v e-poštni predal in v njegovem imenu komunicirali z registracijskim agentom. Prav na krajo identitete pa sta se pred leti sklicevala tudi eden najbogatejših Slovencev Igor Lah in nekdanji predsednik uprave gradbinca GPG Marino Samardžija. Dokumenti, ki so jih pridobile Finance, so namreč razkrivali njuno solastništvo v panamski družbi Travnik Stiftung; ta panamska družba je bila lastnica ciprske družbe Vanermo Limited, ki je bila deseta največja lastnica NLB. Zadevo sta ostro zanikala, njun odvetnik pa je sprožil postopke.

Sicer pa panamski dokumenti odkrivajo še eno nekoč pomembno ime v slovenskih farmacevtskih poslih, o katerem bomo pisali v prihodnjih dneh. Sin tega posameznika je odkrito spregovoril o podjetjih v davčnih oazah, ki jih finančni upravi ni prijavil.

                                                                    Dosje: Panama