Izkoriščevalska premoč veletrgovin

Zdi se, da gre za zlorabo prevladujočega položaja.

Pred leti smo blejsko lekarnarko Marto Poljanšek Zupan vprašali, ali drži, da jo veletrgovska družba Salus, od katere je najemala prostore, v pogodbi obvezuje, da večino blaga kupi pri njej. Izgovorila se je na poslovno skrivnost. Ta jo je varovala vse do junija, ko jo je Salus po dobrih enajstih letih sodelovanja vrgel na cesto. Zaradi nerodnih življenjskih okoliščin, v katere so jo pahnile družinske razmere, se je znašla v finančni stiski, posledica pa je bila, da je zamujala s plačilom najemnine za lokal in opremo, ki je znašala 874 evrov na mesec. Zaman je prosila, da bi deložacijo zaradi humanih razlogov prekinili. Čeprav je dolg poravnala, so na Salusu vztrajali pri izvršilnem postopku, ki se je nanašal na plačilo 193,39 evra s pripadki.

Poljanšek Zupanova trenutno sicer še ima koncesijo, a kaj, ko je brez lekarne. Zdaj ji grozi, da bo ostala še brez doma, saj ne more odplačevati dolga. Zaradi naštetega nima več razlogov za varovanje vsebine najemne pogodbe. Z njenim razkritjem pa se zgolj potrjuje tisto, kar smo ugotavljali v Delu pred časom, in sicer, kako so lekarnarji, predvsem zasebniki, odvisni od veletrgovcev. In da med njimi obstaja vertikalna vez, za katero bi bilo z vidika strokovne neodvisnosti izvajalcev lekarniške dejavnosti bolje, da je ne bi bilo.

Spolzka določila

V šestem členu pogodbe, ki jo je blejska lekarnarka s Salusom sklenila novembra 2005 in se od tedaj ni spreminjala, piše, da se najemnica obvezuje, da bo v času trajanja najemne pogodbe nabavljala za potrebe lekarne pri najemodajalcu vrednostno najmanj 80 (!) odstotkov blaga. Po mnenju agencije za varstvo konkurence (AVK) bi pri tem lahko šlo za prepovedan vertikalni sporazum oziroma zlorabo prevladujočega položaja, in sicer veledrogerista, če bi ta imel prevladujoč položaj na trgu. Salus je med letoma 2005 in 2012 v povprečju dosegal 31-odstotni tržni delež. Kakorkoli, agencija bi za jasnejše ugotovitve morala izvesti natančno analizo trga in pregledati določbe najemne pogodbe ter pridobiti in analizirati druga bistvena dejstva oziroma okoliščine.

V zvezi s tem so trg analizirali že pred dvema letoma. Z anonimnim dopisom so bili namreč seznanjeni, da je Salus tudi dolgoročna posojila lekarnarjem vezal na minimalni obseg prometa, ustvarjen prek njihove družbe. V izsekih členov, ki smo jih pridobili in se nanašajo na posojilne pogodbe iz let 1999, 2004 in 2007, razberemo, da je bil minimalni promet omejen na 75 odstotkov. To v praksi pomeni ves razpoložljivi promet, saj Salus nekaterih izdelkov ne dobavlja, tako da je bil lekarnar te prisiljen kupovati pri drugih dobaviteljih.

Zakonodaja prepoveduje sklepanje pravnih poslov, katerih cilj ali učinek je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco, zato je AVK zadevo vzela pod drobnogled. Od 114 lekarn je zahtevala, da ji pošljejo podatke oziroma dokumente o morebitnih pogodbah od leta 2009 naprej, v katerih so določila o minimalnem obsegu nabave blaga.

Manj škodljivo ravnanje

Ugotovili so, da je najemne pogodbe z veledrogeristi podpisalo dvanajst lekarnarjev. Teh pogodb je bilo skupno petnajst za petnajst lokacij. Sedem jih je vsebovalo določilo o minimalnem obsegu nabav. Posojilne pogodbe z veledrogeristi je imelo šest lekarn, pri čemer zgolj ena ni vsebovala spornega določila.

Agencija je presenetljivo sklenila, da gre za izjemno majhen segment trga, ki je neposredno vpleten v omenjeno prakso. Ta v skladu z relevantno zakonodajo po njihovem ne dosega pragov, ki so določeni za ukrepanje: »V predmetni zadevi je šlo za vertikalni sporazum, ker so ga sklenila podjetja, ki delujejo na različnih stopnjah proizvodnje ali trgovine (veledrogerist – lekarna), takšni sporazumi pa so že po naravi manj škodljivi za konkurenco kot na primer zlorabe prevladujočega položaja podjetja na trgu ali pa horizontalni sporazumi (sporazumi med konkurenti).«

Pri tem je treba opozoriti, da podatkov agenciji niso posredovali vsi lekarnarji, temveč le 66 odstotkov. In kateri veledrogeristi so z določili lekarnarje stiskali v kot in si tako delili trg? Tega nam zaradi varovanja poslovnih skrivnosti na agenciji niso zaupali.

Za pravičnost in preglednost

Lekarniška zbornica s podatki o pogodbenih razmerjih izvajalcev lekarniške dejavnosti ne razpolaga in jih kot takih vsebinsko ne pozna. Zato poslovnih odnosov med lekarnami in njihovimi najemodajalci ne morejo komentirati. Je pa ta odnos za svoj primer komentiral predsednik zbornice. Miran Golub namreč prostore za svoji lekarni v Račah in na Pragerskem najema od Kemofarmacije. Pravi, da se je vseskozi zavzemal za pravično in pregledno delovanje, tako da v pogodbi o najemu nima nobenih zavezujočih zahtev, vezanih na dobavo zdravil. »Kot koncesionar za opravljanje lekarniške dejavnosti sem in bom vedno zagovarjal stališče, da najemno razmerje med izvajalcem lekarniške dejavnosti in najemodajalcem ni odvisno od dodatnih pogojev, vezanih bodisi na delež nakupa zdravil bodisi na druge omejitve, ki bi vplivale na izvajanje dejavnosti. Prepričan sem, da enako razmišljajo tudi drugi izvajalci lekarniške dejavnosti.«

Še en lekarnar, ki prav tako deluje v prostorih Kemofarmacije, je že pred časom dejal, da so odnosi strogo profesionalni. Imajo dve ločeni pogodbi: eno najemno za prostor in opremo ter drugo o poslovnem sodelovanju, kakršno imajo sklenjeno z vsemi veletrgovci. Zanikal je, da bi bilo najemno razmerje kakorkoli pogojevano s prometom, ki bi ga morali ustvariti pri Kemofarmaciji. Priznal pa je, da imajo s tem veletrgovcem res največ prometa, a ne zato, ker od njega najemajo prostor, pač pa, ker jim je ponudili dobre pogoje in zato, ker imajo pri številnih artiklih manj administrativnega dela, če jih več naročijo pri enem dobavitelju.

»Ker smo javni zavod, ni možno, da bi posamezen veletrgovec pogojeval višino najemnine z deležem nakupa zdravil. Zdravila kupujemo v skladu z okvirnim sporazumom, ki smo ga sklenili v postopku javnega naročila. Podobno je z drugimi artikli,« je možnost tihih dogovorov in vplivov zanikala tudi Romana Rakovec, direktorica Gorenjskih lekarn.

Bolj škodljivo ravnanje

Agencija je torej sklenila, da so vertikalni sporazumi manj škodljivi za konkurenco kot horizontalni. In kaj so naredili v primeru drugih?

Naj spomnimo, da je varuh konkurence postopek zoper štiri veletrgovce z zdravili (Kemofarmacijo, Salus, Gopharm, Farmadent in njihovo skupno družbo Nensi) začel leta 2010, saj jih je sumil, da niso poslovali po pravilih konkurence. Leta 2013 je ugotovil, da prave tekme med njimi ni bilo od decembra 2007.

Vrhovno sodišče je v postopku revizije potrdilo, da se je Salus pri določanju cen zdravil na debelo, pri oddaji ponudb za dobavo zdravil javnim lekarniškim zavodom in razdelitvi trga dogovarjal s Kemofarmacijo, za družbi Gopharm in Farmadent pa je zadevo vrnilo v ponovni postopek na upravno sodišče (glej kronologijo). Salus je poskusil še z ustavno pritožbo, a neuspešno.

Na agenciji navajajo, da so postopki zaradi kompleksnosti dolgotrajni. Postopek ugotavljanja kršitve in naložitve ustrezne globe je razdeljen na dva dela. V prvem, upravnem postopku ugotavljajo obstoj kršitve, v drugem, prekrškovnem, pa AVK naloži globo. »Načeloma agencija počaka na pravnomočnost upravnega postopka ter nato vodi prekrškovni postopek. Zaradi konsistentnosti in pravnega varstva strank v prekrškovnem postopku je tudi najprimerneje, da vodimo prekrškovni postopek enotno, torej za vse stranke iste kršitve, kar pomeni, da si prizadevamo, da se izda enotna odločba za vse stranke istega postopka,« so pojasnili na agenciji. Kronološko se zadeva v primeru veletrgovcev vleče že od leta 2013. Za njen zaključek se torej zdaj čaka na končan upravni postopek za Farmadent in Gopharm.

Nič čudnega, da je Andrej Krašek, nekdanji direktor agencije, nekoč dejal, da je izrek pravnomočne globe tako malo verjeten, da se udeležencem na trgu morda zdi bolj pametno nadaljevati kršitev.

In kaj bo s Poljanšek Zupanovo? Za pridobitev 'njene' koncesije naj bi se zanimalo nekaj drugih interesentov. Na blejski občini pravijo, da po novem zakonu o lekarniški dejavnosti ne izpolnjujejo pogojev, da bi razpisovali in podeljevali koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, saj eno lekarno (javno, op. p.) že imajo: »Vsekakor pa zelo podpiramo vsakršno kakovostno ponudbo v prostorih, kjer je prej delovala Poljanšek Zupanova, ki bi pomenila dodatno ponudbo za prebivalce in obiskovalce Bleda. Pogoji za odpoved njenega koncesijskega razmerja še niso izpolnjeni, zato občina v tej smeri ni sprejela nobenih ukrepov. Odločitev bo sprejeta, ko bodo izpolnjeni pogoji.«