Janez Sušnik: »Politiki bi radi zlezli pod kožo upokojencem«

Novi predsednik zveze društev upokojencev je mandat začel s predlogom o vsaj 500 evrih pokojnine za tiste, ki so delali 40 let.

Objavljeno
07. januar 2017 22.14
Janez Sušnik predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije - ZDUS. Ljubljana, Slovenija 4.januarja 2017. [Sušnik Janez,upokojenci,politiki,gospodarstveniki,Zveza društev upokojencev Slovenije,ZDUS]
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Prepričan je, da mora država ukrepati in gledati naprej, saj bodo današnji zaposleni z minimalno plačo nekoč upokojenci s 300 evri pokojnine.

Vodite ZDUS, zvezo društev upokojencev. Vaša funkcija sicer ni politična, vendar je vaše delovanje posredno povezano s politiko.

ZDUS je civilna družba, v katero spadajo vsi, ne glede na politično pripadnost. Za zdaj nam uspeva, da ni delitev na leve in desne, je pa politika zelo agresivna in se poskuša vklopiti tudi v to jedro civilne družbe, da bi ljudi nekako pritegnila k sebi. Naši člani so eni za ene, drugi za druge stranke, eni hodijo v cerkev, drugi ne. A pri nas se ne vnemajo prepiri, da bi znotraj zveze imeli kako dvo- ali celo trirazredno družbo. ZDUS mora voditi sredinsko politiko.

V zvezi vas je približno 220 tisoč, upokojenci pa se menda za 20 odstotkov bolj pridno udeležujejo volitev od preostale populacije. Ali ni logično, da vas bodo stranke poskušale pridobiti na svojo stran?

Da, saj poskusi so. Mi se ne smemo vtikati v voljo in odločitev posameznikov. Le pred volitvami lahko na seji upravnega odbora ali na zboru članov rečemo, če je kaka stranka za nas kaj naredila. Vse drugo prepuščamo ljudem. Za nikogar ne lobiramo. Se pa bomo pred naslednjimi volitvami malo bolj natančno opredelili in morda tudi ozaveščali na terenu.

Vendar ne smemo gledati samo na to, kaj se je naredilo za upokojence. Sam s stališča gospodarstvenika vidim, da se daje v državi še vedno premalo poudarka gospodarstvu, to od države ne dobiva tistega, kar potrebuje, da bi se hitreje krepilo. Temeljna skrb nas vseh je, da se okrepi gospodarstvo na vseh ravneh. Pripraviti je treba ustrezne podlage, da bi oživelo in da bi se brezposelnost zmanjšala. Samo gospodarski razcvet bo državo spravil pokonci.

Radi poudarjate, da prihajate iz gospodarstva, bili pa ste tudi že na politični funkciji kot predsednik državnega sveta.

Ko pride človek iz realnega sektorja v politiko, se ne znajde takoj. Politika ima povsem drugačen utrip kot gospodarstvo, ne samo po količini dela in strokovnosti, ampak tudi po finančnih in drugih zadevah. V gospodarstvu je najprej treba poskrbeti za posle in na koncu mora pod črto nekaj ostati. V politiki pa se vsi trudijo, da bi proračunska sredstva izrabili do konca, da jim jih naslednje leto ne bi dodelili manj. Prvih nekaj mesecev sem imel v državnem svetu kar travmo, saj nisem vedel, kaj kdo dela, kaj je njegov izdelek. To smo v podjetjih vedeli za vsakogar, pa so bile velike firme. Zato tudi mislim, da je javni sektor v Sloveniji preobširen in da ga bo moral nekdo prevetriti. Strošek zanj je preprosto previsok.

Pri nas mora en zaposleni v realnem sektorju delati za enega v drugih sektorjih; 830 tisoč je redno zaposlenih v gospodarstvu, na drugi strani pa je 630 tisoč upokojencev, 160 tisoč ljudi v javnem sektorju in še skoraj 100 tisoč brezposelnih. To ni vzdržno. Marsikakšen rez bo treba narediti. Država vsem javnim uslužbencem plačuje drugi pokojninski steber, zdaj bodo znesek zanj še povečali. Kje so pa drugi delavci, tisti, ki polnijo proračun?

Vtis je, posebno zadnje tedne, da stranke kar tekmujejo, katera bo pokazala večjo naklonjenost do upokojencev.

Na zvezi se veliko pogovarjamo o revščini. Nekatere družine so v strašni stiski. Včasih po svoji krivdi, včasih pa je bila usoda taka, da je bila bolezen pri hiši, številna družina, brezposelnost, v revščini so že zrasli ... Veliko je tega, da moramo nekaterim kot država pomagati na socialnem področju. Zato smo na ZDUS gledali zakonodajo, kako bi nekako dvignili pokojnine. Izhajali smo iz tega, da je cenzus za varstveni dodatek 470 evrov, spodnja meja pokojnine za 40-letno delo pa je 442 evrov. To ne gre skupaj, da nekdo, ki je delal, dobi manj, kot je socialne podpore. Razmišljali smo, kako bi pomagali tistim, ki prejemajo manj kot 500 evrov. Na koncu smo vključili vse s 40 leti pokojninske dobe, v katero se šteje tudi beneficirana doba in drugo, prav tako invalide, položaj pa se izboljša vsem od 37 let pokojninske dobe naprej. Gre za popravo krivic. Res pa je, da so vmes taki, ki bi lahko, ko so delali, več vplačevali, pa niso. Dobili bomo podatke, koliko je teh, saj nas to prav tako zanima.

Pri proračunu se bo to poznalo 7,5 milijona evrov. Ko smo pripravljali zakonski predlog, smo se najprej obrnili na Desus, ali bi ga vložili. Bili so za. Tudi ministrica za delo je bila za to, da ga ona vloži. Potem pa me je predsednik vlade pozval, naj se srečam z vodjo poslanske skupine SMC Simono Kustec Lipicer, da ji razložim predlog. Postal je zanimiv tudi za vlado in ga je potem vložila kar koalicija. Za nas je pomembno, da se predlog sprejme, ne pa, kdo ga vloži.

Sem pa predsednika vlade takrat vprašal še za regres. Finančna ministrica, ki je bila zraven, mi je rekla, da ne morem poleg tega predloga zahtevati še regresa. Pa sem ji odgovoril, da če so rekli da zdravnikom, javnemu sektorju, 2. januarju, nepremičnine odmaknili od cenzusa za varstveni dodatek, potem je konec varčevanja.

Pri regresu je zdaj spet bolj aktiven Karl Erjavec, prav tako Dejan Židan. Ta dva sta najbolj aktivna in zdi se mi, da ju upokojenska zaloga volivcev zelo zanima.

Mi hočemo ostati civilna družba, neobremenjeni in imeti z vsemi strankami dobre odnose. Ne hodimo samo k tem trem vladnim strankam, ampak tudi k opoziciji, k NSi in SDS. NSi je zelo prilagodljiva, igra nekoliko mehkejšo vlogo tudi do upokojencev. Za SDS tega ne bi trdil. Enako bi rekel za nepovezane poslance.

S predlogom o najmanj 500 evrih pokojnine za 40 let dela ste začeli mandat. Pripravljate še kak predlog?

Gledati je treba naprej. Ljudje, ki bodo prejemali minimalno plačo več kot 22 let, bodo imeli 300 evrov pokojnine. Zato bo naša naslednja pobuda, da bodo morali delodajalci nekaj postoriti. Če ne mislijo dvigniti minimalne plače, bo treba ta dolg do upokojitve in zdravstva nekako poravnati z dvigom prispevkov. Če že plač ne povišajo, bi morali vsaj prispevke. Še vedno so resorji, ki zelo malo dajo za zdravstvo. Delavec z minimalnim osebnim dohodkom prispeva več kot nekateri, ki so zunaj tega sistema. Kar ni prav.

So podjetja in samostojni podjetniki, ki dobro poslujejo in imajo velike dobičke, pa delavce slabo plačajo, nekateri si na primer dovolijo nadure in dodatno delo izplačevati v gotovini. To ne gre več. Delavca potem pošljejo v pokoj, ta pa takoj prosi za socialno pomoč, ker ima tako nizko pokojnino. Država mora ukrepati. Mi vnaprej zavestno proizvajamo reveže, ki gredo na pleča države, tisti, ki bi lahko, pa ne plačujejo.

Varstveni dodatek bo od 1. februarja spet nevračljiva pomoč za lastnike nepremičnin do vrednosti 120 tisoč evrov. Se vam zdi to v redu?

Meja 120 tisoč evrov je dvorezna, ker je v Ljubljani toliko vredno majhno stanovanje, v Prekmurju pa kmetija. Ureditev varstvenega dodatka je politična akcija všečnosti. Proti stranki SD nimam nič, dobro sodelujemo, ampak s temi aktivnostmi hočejo pritegniti ljudi za naslednje volitve. Stranke poskušajo zlesti pod kožo upokojencem. Če to lahko naredijo, naj naredijo. Gotovo ni slabo, da so vračljivost dedičev umaknili, pogrešam pa še marsikaj. Denimo ureditev pogrebnin. Če vsak človek, ki zapusti ta svet, ne more dobiti 500 ali 600 evrov enkratne pomoči, za božjo voljo, kje pa smo potem? Zdaj so do pogrebnine upravičeni samo socialno ogroženi.

Poleg gmotnega položaja upokojencev me najbolj skrbi zdravstvena reforma, saj prav upokojenci največ potrebujemo zdravstvo. Zato bomo zelo dejavno sodelovali v javni razpravi o paketu zakonov.

Najbrž vas zadeva tudi ureditev dolgotrajne oskrbe.

Ureditev dolgotrajne oskrbe je več kot nujna, a traja že več kot 12 let. Ministrica za zdravje me je pred novim letom prosila za podporo, da bi šli po terenu in bi ona razložila predpise, ki jih pripravlja, pri tem pa je omenila tudi dolgotrajno oskrbo. Pravi, da ima koncept zanjo pripravljen in da je trdno prepričana, da smo s številkami že zelo blizu, da se s tem resno ukvarja in da bo zadeva rešena s tem paketom. Vedno je problem denar. Prav tako pri demografskem skladu.

Napovedovali ste, da boste sami pripravili zakon o demografskem skladu, če ga ne bo do pretekle jeseni. Kako mu kaže?

Premier mi je 30. septembra rekel, da je vse že nared. A vseeno še nič ne kaže. Veste, zakaj? Kapitalska družba je bila ob lastninskem preoblikovanju ustanovljena za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Takrat se je 10 odstotkov vseh delnic steklo vanjo. Denarja je bilo veliko, a so bile delnice precenjene. Drugo pa je, da so ta sklad na Kadu vse vlade uporabljale tudi za druge namene. Storiti bi bilo treba edino to, da bi Kad prestrukturirali v demografski sklad, potem pa bi mu dodali še nekatere vire, če hočemo čez 30 let imeti neko zalogo. Vendar demografski sklad ne bo nadomestil proračunskih virov za pokojnine. Zadoščal bo za kako letno usklajevanje in morda kake druge dodatke. Dodajanje drugih virov pa je smiselno, če bomo znali gospodariti. Hrvaški pokojninski skladi, na primer, kupujejo naša podjetja, pri nas pa je problem spraviti skupaj 50 milijonov evrov na leto, da bi jih prenesli na Zpiz.

Zdaj je na Kadu zaposlenih 61 ljudi, za plače se na leto porabi 3 milijone evrov. Šefi imajo še enkrat višje plače kot predsednik vlade. To je nerazumljivo. Podobno v Modri zavarovalnici, ki je sestavni del Kada. Dokler takih stvari ne bomo uredili, ne moremo pričakovati, da bo drugače. Zato se strinjamo, da se ustanovi nov sklad, z novimi ljudmi, ki bodo znali trgovati s tem. Sem pa skeptičen, kljub obljubam, ker se mi zdi, da ni volje, ne na vladi ne v parlamentu.

Prihodnje leto bodo volitve. Najbrž boste lahko še kaj iztržili za upokojence.

Drži, zdaj bodo vsi bolj mehki. Upam, da bo letos regres. Prepričan sem, da bodo nekaj naredili. Zadnjič me je klical Židan in mi povedal, da bo za regres 40 milijonov evrov, uro za njim pa še Erjavec in mi rekel, da mu je uspelo in da bo 40 milijonov. Bomo videli, kaj bo na koncu.