Tiskane izdaje
Golide gnojnice so te dni zlivali po enem daleč najboljših, najslavnejših, najpametnejših in sploh vrhunskih rektorjev v zgodovini mariborske univerze. Po rektorju, ki pooseblja moralni in etični steber in intelektualno vertikalo slovenske in evropske družbe, prvem možu univerze, ki je zmogel pogum in se postavil po robu silam kaosa in brezumja, ki spodkopavajo ugled univerze, ki jo vodi. Rektorja Igorja Tičarja napadajo mediji, sindikalisti in druga sodrga, ki ne razume njegovega boja, da bi iz univerzitetnega tkiva izrezal nesnago, ki hoče zrušiti njegovega izjemnega sodelavca Teodorja Lorenčiča.
Teodorja, ki je želel v rektoratu enkrat za vselej ustvariti red, kakršnega si univerza zasluži. Zato je uslužbence malo bolj trdo prijel, s tem pa si takoj zaslužil njihovo grobo in nedopustno maščevanje, ko so javnost opozorili na njegovo početje. In kaj tako strašnega je Teodor storil? Prav nič posebnega. Eni sodelavki je ob opazki glede njene postave dejal, »kaj bi ji on lahko delal«. Najbrž je govoril le o delovnih procesih na rektoratu. Pa mu očitajo, da je bil grob, ko je drugi dejal, da naj mu »tota pi*ka že enkrat prinese toto jebeno radensko«. Spet tretji pa, da jo lahko »po*uka na mizi«. Kaj je to kaj takšnega? Saj je tudi sodelavcu, ki je nosil roza srajco, dejal, da »mu ga lahko potegne«. Ali pa na avtobusu pripovedoval zgodbo, kako je previjal [...], ko je bila še dojenček, in da je že takrat vedel, da »bo dobra ku**a, saj ima take dobre noge, da se bo dobro f**ala«, ob neki drugi priložnosti pa, da se je »fu**l z eno pi*ko, s katero sta se pred tem namazala s svinjsko mastjo«. In nekim medijem, sindikalistom in uslužbencem rektorata se je ob preostalem domnevnem mobingu zdelo, da je to strašljivo. Lepo vas prosim!
Gre za sproščeno, simpatično debato o spolnosti med sodelavci. Tista packa zahojena, ki sta javno odprla debato o Lorenčiču, Petra Ujčič in Alen Vidonja, sta celo pričakovala, da se bo rektor Tičar svojemu izvrstnemu tesnemu sodelavcu Lorenčiču odrekel! Na srečo se ni. Pokončno in z vsemi močmi, pravzaprav z vsemi topovi, se je odločni rektor soočil še z dvema posebnima komisijama, ki sta nesramno, podlo in škodoželjno potrdili »kršitve«, ki da jih je zagrešil Lorenčič. Sile teme so ugrabile člane obeh komisij in celo zaposlene na rektoratu, da so potem v anonimni anketi pritrjevali hudim obtožbam zoper Lorenčiča. Toda kot rečeno, se Tičar hvalabogu ni dal.
Lorenčiču je sicer odvzel položaj glavnega tajnika, a ga je hkrati obdržal visoko v strukturah rektorata, na oddelku za odnose z javnostmi in promocijo. Nato je Tičar udaril po mizi in potrdil še novo sistemizacijo, ki jo je pripravil Lorenčič, nedolžna žrtev montiranega političnega procesa. Ta sistemizacija pa bo naposled odnesla zlobna hudodelca Ujčičevo in Vidonjo, ki sta opozorila na (seveda lažni) mobing, spolno nadlegovanje, poniževanje zaposlenih in vulgarno vedenje. Lažnivca sta jo tako končno in pravično dobila po prstih.
In potem se celo oglasijo v sindikatu SVIZ in moralizirajo, kako bo človek, ki hudo načenja ugled univerze, skrbel za njeno promocijo in da »ta gesta pove vse o odgovornosti rektorja, ki bi moral biti prvi skrbnik ugleda akademske ustanove in ki bi bil dolžan zaščititi žrtve sovražnega in žaljivega ravnanja, pa je zaščitil storilca in mu namenil celo vodstveno delovno mesto«.
Banda sindikalna. Banda medijska. Banda univerzitetna. V uredništvu te rubrike se zato zahvaljujemo rektorju mariborske univerze, da je ostal pokončen in neomajen in da je podprl Lorenčiča. Iskreno in z vsem dolžnim spoštovanjem se zahvaljujemo tudi senatu univerze, ki ni popustil pod pritiski ulice in še danes molči.
Zdaj pa se pojdimo vsi skupaj namazat s svinjsko mastjo. In kje je ta jebena radenska?
Kajzerce: Tičarjeva svinjska mast
Gnojnico so te dni zlivali po moralnem in etičnem stebru in intelektualni vertikali mariborske univerze.
Objavljeno
06. november 2016 17.51
