Osebno s Tadejem Gosakom: Krmar iz Sladkega Vrha

Pred dobrim letom in pol je Tadej Gosak zapustil multinacionalko, zavrnil napredovanje v njej in prevzel vodenje Palome.

Objavljeno
30. november 2014 16.53
Tadej Gosak, direktor Palome, 27.11.2014, Sladki vrh
Suzana Kos, Ozadja
Suzana Kos, Ozadja
Nekdanje vodstvo tovarne je bilo nekompetentno, pravi 41-letni ekonomist, ki je družbo iz Sladkega Vrha prekrmaril v mirnejše vode.

Paloma je letos v prvih devetih mesecih ustvarila za sedem odstotkov več prihodkov kot v enakem obdobju lani, bilo jih je 66,6 milijona evrov, za dober odstotek več od načrtov. Prodala je največ v svoji 140-letni zgodovini, čemur se je približala le še v predkriznem letu 2007, poleg tega je pridelala 2,6 milijona evrov dobička iz poslovanja in za dvanajst odstotkov presegla načrte. Potem ko so lastniki, večinski, več kot 70-odstotni je državna Posebna družba za preoblikovanje, sklenili zamenjati vodstvo, se je tovarna postavila na noge in po več letih znova posluje dobro. A biti uspešen je veliko breme; v Sloveniji smo namreč zelo privoščljivi, če se kaj zalomi, ugotavlja Gosak.

Srečen zaradi Pohorja

Enainštiridesetletni ekonomist o zasebni plati svojega življenja ne mara govoriti, iz njega le težko izvlečemo nekaj besed o družini; da je poročen, kaže široka rinka na levem prstancu, da ima otroke, pove s težavo sam. Naj osebno ostane osebno. Z družino živi blizu Maribora, rad ima aktivno življenje, več let je bil dejaven v gorski reševalni službi kot smučar reševalec. Torej rad smuča, ugibamo, in ga kot Štajerca verjetno veseli, da se je našla rešitev za Športni center Pohorje. »Seveda sem srečen, da je Pohorje rešeno, srečen sem tako ali tako za vsako podjetje, ki dobro posluje, kajti več nas bo uspešnih, višji bo standard, bolje bo v naši družbi na splošno.« Ima se za optimista. Sicer, pravi, ne bi mogel biti na položaju, ki ga zaseda. »Takšne organizacije se ne da voditi brez precejšnjega optimizma, saj navdihuješ in zaposlenim kažeš, da je kljub sprejemanju težkih odločitev marsikaj mogoče.« Pod njegovim vodstvom je Paloma po treh letih poslovanja z izgubo zaplula v mirnejše vode. Na pogled je sicer mehak, v besedah pa na trenutke presenetljivo odločen, denimo v ostrini oznak svojih predhodnikov. Nekompetentni da so bili. »Paloma je bila tipičen primer nestrokovnega menedžmenta, vodstvena struktura ni obvladala posla, ukvarjala se je sama s sabo, namesto s kupci.«

Preden se je odločil, da se spopade z izzivi funkcije prvega moža Palome, podjetja za zdaj še v slovenski lasti, čeprav je družba na seznamu tistih, ki jih namerava država prodati, je delal v dveh multinacionalkah. »Tam sem pridobil izkušnje. Moram reči, da v takšnih korporacijah stvari delujejo povsem drugače, razkorak med načinom razmišljanja in reševanjem težav v primerjavi s slovenskimi podjetji je ogromen.« V isti sapi doda, da pravzaprav ni pomembno, kdo je lastnik, ključno je, ali ta s svojim premoženjem ravna odgovorno in ali zaupa vodenje podjetij za to sposobnim. Sicer pa v Palomo ni šel na boljšo plačo in zdaj tudi slabše spi. Ob vodenju sladkogorske tovarne šele spoznava, kako napačno in nepremišljeno se pri nas lotevamo reguliranja gospodarstva, pri čemer omeni Lahovnikov zakon, ki je omejil plače v državnih podjetjih. Ni težava v tem, da se omejujejo plače vodstva, gre za to, da se ustvarja nezdrava hierarhija tudi v plačah preostalih zaposlenih. Kar nekaj strokovnjakov je bilo pripravljenih priti v Palomo in soustvarjati njen razvoj, a so si nazadnje premislili, saj so plače pri njih bistveno nižje kot v zasebnem ali tujem podjetju. Velika sprememba glede na prejšnjo zaposlitev je tudi zavedanje o odgovornosti, da je bil postavljen na čelo velike organizacije in da ljudje – konec lanskega leta jih je tovarna zaposlovala 752, letos so jih zaposlili še 40 – od njega pričakujejo, da jim bo zagotovil prihodnost.

Kako je dosegel preobrat

Prej so prodajali na tridesetih trgih, zdaj so se osredotočili le na dvanajst ključnih. V nasprotju z ambicijami prejšnje uprave so se odločili, da trgov, kot so ruski, poljski in skandinavski, ne bodo več razvijali, ker to ni racionalno. Najbolj rastejo na srbskem (30-odstotno povečanje prodaje) in hrvaškem (20-odstotna rast), prav zadnji pa ima po makroekonomskih podatkih najnižjo gospodarsko rast v regiji. »Mi ne živimo od makroekonomskih trendov, ampak od svojega proizvoda.«

Največjo pozornost so usmerili v blagovno znamko, ki je podjetje ohranjala skozi desetletja. Ob njegovem prihodu je bilo razmerje med lastno in trgovsko znamko 50 proti 50, zdaj so ga spremenili za pet odstotnih točk, v korist blagovne znamke Paloma seveda. Prihodnje leto naj bi razmerje popravili še za pet odstotnih točk, nato pa trend nadaljevali. »Konec prejšnjega leta smo naredili strategijo, januarja smo se lotili raziskav trga, aprila pa že začeli proizvajati nove izdelke.«

Med drugim so močno posegli v asortiment, v nekaterih delih se je močno zmanjšal, celo za 40 odstotkov, a kljub ožjemu naboru izdelkov zdaj z njimi ustvarijo več prometa. Največ prihodkov jim prinese prodaja toaletnega papirja, ki pa ni najbolj dobičkonosen – največja dodana vrednost je pri papirnatih prtičkih in robčkih. Letos so na trg dali tudi inovativne proizvode, za katere so se odločili, ko so prenavljali blagovno znamko. Pri preudarku, s čim na trg, so del informacij dobili od potrošnikov, ki so jih vprašali, kaj pričakujejo od njihovih izdelkov, preostali del pa tako, da so še v drugih panogah, tudi v živilski in farmacevtski industriji, pogledali, kakšni so trendi pri njih, ter vse skupaj povezali s skrbjo za zdravje. Tako je nastal štirislojni toaletni papir, ki ima zadnjo plast prepojeno s posebnimi balzami, blagodejnimi za kožo. Paloma izvozi več kot 85 odstotkov proizvodnje.

Gospodarski minister je nuja

Premier Cerar je vendarle našel kandidata za gospodarskega ministra; preden je v javnost prišlo ime Zdravka Počivalška, pa so se pojavile ideje, da tega resornega ministra sploh ne potrebujemo, ampak naj bi pod okriljem finančnega združili tudi dejavnosti gospodarskega resorja. Z zagovorniki takega superministrstva se ne strinja. »Ni dileme, da potrebujemo gospodarskega ministra. Gospodarstvo je gonilna sila in zato mora imeti glas do odločevalcev, ki postavljajo infrastrukturo našega delovanja.« Gospodarski minister mora poznati realne težave gospodarstva in iskati rešitve in poti za njegov razvoj. Morda bo koga s to izjavo prizadel, toda zelo redka podjetja, poudarja, so uspešno vodena, če je na čelu finančnik. »Če bi interese gospodarstva v vladi zastopal finančnik, bi bila pravila vse, kar bi od njega pridobili, ne pa ukrepov, ki jih Slovenija potrebuje.«

Med večjimi delničarji Palome je tudi Igor Bavčar, v lasti ima skoraj dva odstotka družbe. »Verjetno je presodil, da smo dobra naložba,« se malce pošali, nato pa resno odgovori, da Bavčar z upravo podjetja, odkar ga vodi sam, ni imel nobenih stikov, prav tako se ni pojavil na nobeni skupščini.

V preteklosti je že resno razmišljal o odhodu v tujino, a to so povsem osebne odločitve in nazadnje je sklenil, da ostane v domovini. Slovenci smo po njegovem veliki lokalpatrioti. Je pa bilo zanj veliko priznanje, da so mu, ko je svojega prejšnjega delodajalca obvestil, da odhaja, poleg drugega ponudili prevzem zelo odgovorne funkcije v tujini. Toda kljub vabljivi ponudbi je varno okolje multinacionalke zapustil in se odločil spoprijeti z izzivi Palome.