Tiskane izdaje
V boj za evre sta med drugim vključena oba nekdanja direktorja varuha konkurence Jani Soršak in Damjan Matičič. Spor je rešen, policija pa zdaj preiskuje sum kaznivega dejanja izsiljevanja.
Sodišče je, spomnimo, konec preteklega leta zavrnilo tožbo Pivovarne Union, ki se je, tako kot tožbi Radenske in Pivovarne Laško, nanašala na odločbo urada za varstvo konkurence, predhodnika sedanje agencije, s katero je bankam leta 2011 zaradi suma usklajenega delovanja prepovedal prenos delnic Mercatorja brez njegovega soglasja. Ker so bile banke hkrati pomembne lastnice družb iz skupine Pivovarne Laško, se je prepoved prenosa delnic Mercatorja brez soglasja urada nanašala tudi nanje. Omenjene družbe so v tožbah proti državi oziroma uradu in tudi proti nekdanjemu direktorju urada Damjanu Matičiču zatrjevale, da jim je urad s tem preprečil prodajo delnic Mercatorja Agrokorju in jim povzročil škodo tako zaradi predvidene kupnine kot zaradi tega, ker niso mogle zmanjšati svojega dolga do bank.
Laščani se na sodbo v primeru Pivovarne Union niso pritožili, zato je ta postala pravnomočna, tožbi Pivovarne Laško in Radenske pa so Laščani umaknili. Sodišče je presodilo, da urad ni deloval samovoljno, napačno ali protipravno ter da ni mogoče konkretizirati naklepa, da bi preprečil prodajo Mercatorjevih delnic Agrokorju.
Ravs med odvetniki
Soršak je, ko je bila sodba pravnomočna – to je menda izvedel naključno – zahteval plačilo za svoje delo. Med akterji naj bi se nato zapletlo, po enih informacijah zaradi razhajanj v ocenah, kolikor pripada kateremu od odvetnikov, po drugih zato, ker Soršku dela menda sploh niso bili pripravljeni plačati. Soršak, ki naj bi za vse tri zadeve skupaj za Matičiča po lastnih besedah spisal približno deset vlog, je zahteval okoli 200 tisoč evrov. Ker soglasja niso dosegli, je na sodišče vložil začasno odredbo zaradi nevarnosti skrivanja premoženja, z njo uspel in tako dejansko preprečil izplačilo stroškov odvetniških storitev Markošku.
Zakaj tajni dogovor?
Markošek, ki je bil kot edini pooblaščeni odvetnik ob koncu postopka upravičen do sodno določenih stroškov, nam je zaplet potrdil. Kot je povedal, sam z dogovorom med Matičičem in Sorškom ni bil seznanjen, je pa potrdil, da je Soršak pripravil osnutke vlog, in dodal, da so jih v njegovi pisarni pregledali, podpisali in vložili. Dejal je tudi, da so bile vloge pripravljene dobro, strokovno in da nanje ni imel pripomb. A kot je pojasnil, se je Matičič v dogovoru s Sorškom zavezal, da bo ta po odvetniški tarifi plačan za pripravo vlog in iz zneska, ki ga bo sodišče dosodilo, čeprav sodišče stroške dosodi pooblaščenemu odvetniku. Matičič s temi sredstvi tako ne bi mogel razpolagati. Če tega ni vedel Matičič, je bil s tem zagotovo seznanjen Soršak kot odvetnik.
In zakaj Soršak ni Matičiča zastopal kot pooblaščeni odvetnik? Kot nam je pojasnil, so v njegovi pisarni za Matičiča v tožbi Laščanov začeli delati že leta 2012. Imeli naj bi tudi podpisano pooblastilo, nato pa naj bi si Matičič, ki je bil takrat še direktor urada, premislil. Matičič trdi nasprotno, da pooblastila ni želel imeti Soršak, ker da so ga Laščani predlagali za pričo in bi bil v navzkrižju interesov.
Na vprašanje, kako je lahko Matičič obljubil plačilo iz nagrade, ki pripada pooblaščenemu odvetniku, pa je Soršak dejal, da bi se o tem morala dogovoriti Matičič in Markošek. Sami s slednjim niso bili nikoli v sporu, je poudaril, saj nikoli ni bil njihova pogodbena stranka. To je bil Matičič.
V igro vstopi izterjevalec
V spor, ki se je očitno začel kot nesoglasje med dvema nekdanjima sodelavcema – Matičič je bil na uradu za varstvo konkurence nekakšen namestnik Sorška – se je kmalu vključila še policija. To so maja letos obvestili o sumu izsiljevanja, žrtev pa naj bi bil Matičič.
Ta nam je informacije potrdil. Pojasnil je, da je maja na policijo podal prijavo zoper neznanega storilca, in sicer zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja. Kot je povedal, je človek, ki ga ni poznal, v nekem ljubljanskem lokalu na vnaprej dogovorjenem poslovnem sestanku od njega zahteval, da poplača opravljene odvetniške storitve Sorškove pisarne, medtem ko mu je, kot nam je zatrjeval, sam pojasnjeval, da morata dogovor o delitvi dosojene nagrade doseči odvetnika. Zadevo so nam potrdili tudi na policiji.
Soršak zanika vpletenost
Storilec, osumljen izsiljevanja, je, kot so v nadaljnji preiskavi ugotovili kriminalisti, sicer stari znanec policije, kaj kmalu pa naj bi se pod drobnogledom znašel še Soršak. Tovrstne informacije so v javnosti zakrožile pred nekaj dnevi, toda Soršak je zagotovil, da ga do danes noben od organov pregona ni vprašal o omenjenem dogodku.
Soršak je medtem povedal, da je osebo, ki naj bi bila osumljena izsiljevanja, srečal, pojasnil je tudi okoliščine. Po njegovih besedah so se pred časom odločili, da bodo skušali terjatev do Matičiča prodati. Prodajali so jo prek računovodskega servisa, zanjo pa naj bi se zanimalo več kupcev, med drugim človek, zdaj osumljen izsiljevanja. Ta je prišel, kot je pojasnil Soršak, pregledat dokumentacijo, na kateri je temeljila terjatev, kasneje pa ga ni več videl.
Soršak je ostro zanikal, da bi bil kakorkoli vpleten v incident, in kot kaže, tako menijo tudi na policiji. Tam so nam potrdili, da preiskujejo »sum kaznivega dejanja izsiljevanja oškodovanca s strani fizične osebe, ki naj bi se zgodilo v enem od gostinskih lokalov na območju Viča«, ni pa v preiskavo, ki sicer še ni končana, vključena tretja oseba, ki da naj bi izterjevalca poslala.
Policija v preiskavi,
