Tiskane izdaje
Ljubljana – Lyoness je po vsem svetu razvejena nakupovalna skupnost, ki naj bi imela na milijone članov, ki del plačila za nakupe dobijo povrnjenega, prav tako so deležni »prijateljskih bonusov«. Švicarsko združenje Lyoness je tamkajšnje sodišče letos obtožilo, da vodi nepravično piramidno shemo. Eden izmed njegovih vodilnih direktorjev je javnosti neznani Slovenec Marko Sedovnik iz Maribora.
Spletno mesto Lyoness.com vas popelje v svet obljub o številnih nakupovalnih ugodnostih, ki se danes imenuje Cashback World ali – v bolj domačem prevodu – svet povrnjenega denarja. Po lastnih navedbah Lyoness deluje v 43 državah povsod po svetu in ima osem milijonov kupcev. Tem so poleg popustov, ki jih dobijo pri nakupih, in nakupovalnih točk namenjeni tudi prijateljski bonusi, to so koristi od pritegnitve novih članov.
Tudi zato se Lyoness zlasti v Avstriji, od koder izhaja, pa tudi drugod otepa obtožb, da je nelegalna piramidna shema. Prav tako je bila v težavah ali preiskavi v najmanj šestih evropskih državah. Avstralska komisija za zaščito potrošnikov je začela sodne postopke zoper Lyoness zaradi izvajanja piramidne sheme, toda nazadnje jo je sodišče opralo očitkov. Postopki, ki jih praviloma začnejo njihovi člani, na Norveškem in v Avstriji še potekajo.
Shema Lyoness je bila ustanovljena leta 2003 v Gradcu, od koder prihaja njen domnevni »oče« Hubert Freidl, a že leto pozneje so nanjo začeli leteti očitki, da gre za Ponzijevo shemo, torej takšno, v kateri se dolgoletnejši člani okoriščajo na račun novih članov. Piramidne sheme obljubljajo plačila ali ugodnosti v zameno za pritegnitev drugih članov.
Lyoness ima v Švici najmanj osem podjetij, v Avstriji pa vsaj štiri. V Sloveniji jo upravlja podjetje v Mariboru. Poleg tega ima podjetja še v drugih državah, kjer deluje nakupovalna shema.
Za dostop do vseh prispevkov kliknite na spodnjo ilustracijo:
Kot valeča se snežna kepa
Lyoness obljublja članom od eno- do petodstotni popust na nakupe pri partnerskih podjetjih, zbrani popusti pa so nakazani na bančni račun potrošnika, kadar dosežejo vrednost petih evrov. Dodatnih ugodnosti so deležni s pridobivanjem nakupovalnih točk, a najbrž daleč največje koristi imajo od tega, da Lyonessu priporočijo novega člana. Nakupi tega pa starim članom prinesejo do 0,5-odstotka vrednosti.
Poleg tega Lyoness zagotavlja ugodnosti tudi partnerskim podjetjem. Tako podjetje, denimo, prejema »prijateljski bonus« od nakupov njegovih zaposlenih in tako naprej po verigi navzdol.
Povrhu je tu še Lyconet, ki je nosilec trženjskih aktivnosti v »svetu povrnjenih nakupov«. Lastnikom podjetij ponuja izobraževanje, storitve in trženjska orodja. Tam se delo menda začne z začetnim vložkom, z izvedbo izobraževalnega programa in, seveda, s pridobivanjem novih »Lyconetovih tržnikov«.
Lyoness: Sodišče sporno uporabilo zakon
Kot zapisano zgoraj, je švicarsko višje sodišče kantona Zug februarja letos Lyonessov sistem označilo za nepravično piramidno shemo. Šlo je za pritožbo Lyonessa nad razsodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi, ki jo je pred sodiščem začel eden od Lyonessovih članov. V tej presoji je švicarsko sodišče zapisalo, da so Lyonessova »nakupovalna skupnost, Lyconetov distribucijski sistem in status premium člana tako povezani, da je treba celotni sistem označiti za nepravičnega«.
Na vprašanje Dela o tem so v Lyonessu odgovorili, da so prepričani, da gre za sporno uporabo zakona o nepravični konkurenci. Pojasnili so, da so leta 2012 opravili izdatno notranje prestrukturiranje, s katerim so jasneje začrtali meje med nakupovalno skupnostjo in mrežnim marketingom. Oba delujeta pregledno in skladno z zakonodajo, pravijo. Primeri, ki so še odprti v Avstriji, pa se nanašajo na pogoje sodelovanja, ki so jih odpravili leta 2014.
Kako pa sploh poslujete?
Toda preiskovanje ne samo rajskih, ampak tudi panamskih dokumentov je na dan privedlo še neobjavljene informacije o nekoliko nenavadnem poslovanju Lyonessovih družb in družb, povezanih z nekaterimi njihovimi direktorji. Med temi sta Slovenca – Marko Sedovnik, prvi direktor Lyonessa Slovenija, ki danes sedi v upravah najmanj štirih Lyonessovih švicarskih podjetij, in Boris Lesjak, današnji direktor Lyonessa Slovenija.
V podatkih malteškega registra smo zasledili, da imata Sedovnik in Lesjak zdaj v lasti po najmanj dve podjetji. Oba skupaj sta družbenika B&L Holdinga, ki ima skupaj z Lesjakom v lasti še podjetje B&L. Sedovnik je poleg tega eden od dveh družbenikov v podjetju Mylvane Holding, ki je družbenik v družbi Mylvane, skupaj s Slovakinjo Moniko Murarovo, nekdanjo vzgojiteljico, ki je izvršna direktorica v najmanj dveh švicarskih Lyonessovih podjetjih.
Od vseh navedenih je le B&L Holding v letih 2014 in 2016 objavil letno finančno poročilo, a v zadnjem piše, da si je direktor pridržal pravico, da ne objavi poročila o prihodkih družbe, kot to določa področni zakon. Drugo poročilo pa kaže bolj uborne prihodke v višini 50.000 evrov. Tako ni jasno, čemu natančno služijo ta podjetja. Vendar tamkajšnja davčna zakonodaja omogoča neobdavčeno izplačevanje dividend iz holdingov.
Sedovniku in Lesjaku smo poslali vprašanja o njunih družbah. Med drugim smo vprašali, ali sta lastništvo prijavila slovenski finančni upravi, a nanje nista odgovorila.
Zanimalo nas je še, v kakšnem poslovnem odnosu so z Lyonessom. Tam so pojasnili, da je načeloma mogoče, da imajo »nekateri Lyconetovi tržniki« registrirano podjetje na Malti in da gre torej za povsem legalna plačila tem družbam, v katerih Lyoness »ni znatno udeležen«. Pojasnili smo, da imajo ta podjetja direktorji in člani vodstva Lyonessovih družb, celo ustanovitelj Huber Freidl, in vprašali, ali to pomeni, da tja prejemajo plačila za trženjske dejavnosti. Prejeli smo kratko predavanje o dejstvih skupnega evropskega gospodarskega območja in pojasnilo, da zaradi varstva podatkov ne morejo dati informacij: »Predvidevamo, da posamezna podjetja spoštujejo področne zakone.«
Na Malti smo našli tudi Tomaža Majcna, lastnika zasebne glasbene šole v Novi Cerkvi. Zdaj je direktor kar desetih malteških družb, med lastniki katerih smo lahko identificirali nekatere pomembne člane Lyonessovega vodstva. Dejal je, da teh podjetij že dve leti ni več in da je bil v njih zgolj prokurist. Ni ga zanimalo, ko smo ponavljali, da podjetja še vedno obstajajo. Trdil je, da nimamo prav. (To njegovo trditev je še včeraj ovrgel uradni malteški poslovni register.) Na vprašanje, čemu so bila podjetja namenjena in za kaj so jih potrebovali lastniki, pa je odvrnil: »Izključno zaradi poslovanja po svetu.« Pa prav na Malti, smo vrtali. Dejal je, da so se tako pač odločili. V stik z njimi pa je prišel prek prijateljskih vezi.
V Lyonessu so zapisali, da Majcna ne poznajo. Ko smo pojasnili, da je direktor malteških družb, ki so v lasti njihovega vodstva, so obljubili, da se bodo pozanimali, a je njihov odgovor ostal enak.
Srkanje denarja
Panamski dokumenti pa so o Lyonessu razkrili to, da je družba 2011. sklenila osvojiti še Južno Ameriko. Lyoness International je tedaj v Panami – prek podjetja Mossack Fonseca, katerega dokumenti so bili razkriti v projektu Panamski dokumenti – ustanovil družbo Lyoness South America. Za njene upravljavce so bili imenovani Sedovnik, Lesjak ter Avstrijec Alexander Lerch in Italijan Donato Fratto. Ustanovni kapital je bil milijon dolarjev. Na dokumentu, potrebnem za odprtje bančnega računa, je bil kot končni lastnik naveden ustanovitelj Lyoness Hubert Freidl.
Lyoness je Mossacku Fonseci za namen odprtja podjetja predložila tudi predstavitev interne organizacije in poslovanja, ki je izjemno zanimivo branje. Iz nje med drugim izhaja, da so lokalne izpostave Lyonessa, ki so jih načrtovali v Panami, Braziliji, Paragvaju, Urugvaju, Argentini, Čilu in Peruju, dolžne zagotoviti Lyonessu South America vse od oglaševanja in PR (»da bi pridobili toliko članov, kot je le mogoče«) do informacijskotehnološkega svetovanja in upravljanja lojalnostnih programov.
Še več, vsaka izmed lokalnih podružnic je na podlagi pogodbe z Lyonessom South America »obvezana posvetovati se z Lyonessom Management South America [ustanovljen je bil kmalu po južnoameriški družbi materi] kot z ekonomskim, pravnim in tehničnim svetovalcem«. Prav tako bo družba za menedžment za lokalne podružnice izdelovala oglaševalski material, ki jih bo plačala Lyoness South America ali lokalna podružnica.
Lyoness smo vprašali, ali te metode kanaliziranja denarja čez medpodjetne dogovore uporabljajo v vseh jurisdikcijah. Odgovorili so, da ne, češ da je bil to »morebitni poslovni model«, ki ga pozneje niso uporabili. Lyoness South America, pravijo, do danes ni posloval in je pred meseci prešel v likvidacijo. Na ponovno vprašanje so zatrdili: »Tega poslovnega modela nismo uporabili v nobeni drugi državi.« Pa v Švici, kjer imajo podobno korporativno strukturo? »Tam uporabljamo drugačno strukturo.«
Sedovnik in Lesjak na vprašanje o južnoameriškem Lyonessu nista odgovorila.
