(Ne)upokojevanje v kliničnem centru

Kolaps brez pomoči upokojenih strokovnjakov. V kliničnem centru dela 147 ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev.
Objavljeno
08. december 2017 17.01
Brigite Ferlič Žgajnar
Brigite Ferlič Žgajnar
Javni uslužbenci, ki so letos izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko z delom nadaljujejo največ leto dni. Toda med zaposlenimi v UKC najdemo tudi take, ki so jim zaposlitev že po takrat veljavnem Zujfu podaljšali največ do konca julija 2014 ali pa so pogoje za upokojitev izpolnili leta 2015.

Na nekatere med njimi smo naslovili vprašanja, a se je odzval le 72-letni akademik Uroš Skalerič. Pojasnil je, da je na stomatološki kliniki zaposlen s polovičnim delovnim časom: »Dvakrat mi je vodstvo ustanove podaljšalo ta status zato, ker sem vodja raziskovalnega programa Parodontalna medicina, ki ga financira agencija za raziskovalno dejavnost. Moj dohodek torej izhaja izključno iz raziskovalne dejavnosti in ne iz sredstev UKC.«

Podatka, koliko od 147 ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, je zdravnikov, nismo dobili, so pa med njimi tudi Pavel Poredoš, nekdanji predsednik zdravniškega društva, ortoped Janez Brecelj, hematolog Peter Černelč, dolgoletni strokovni direktor pediatrične klinike Rajko Kenda, strokovni direktor ginekološke klinike Adolf Lukanović, strokovna direktorica UKC Marija Pfeifer, nekdanji predstojnik klinike za infekcijske bolezni Franc Strle, nevrokirurg Igor Tekavčič in zdravnik Darko Zorman, znan iz afere s preplačanimi žilnimi opornicami.

Ko se bodo poslovili, bo UKC z nekaterimi od njih morda sodeloval po podjemni pogodbi. Takih, ki tudi po upokojitvi delajo na tak način, je trenutno 73, med njimi 50 zdravnikov, preostali pa so medicinske sestre ali zdravstveni tehniki. Natanko 41 podjemnikov je opravljalo delo na vodilnih položajih oziroma mandatnih delovnih mestih.

Upokojitev, velik šok

Nekatere od njih smo vprašali, od kdaj in po koliko ur na teden delajo po podjemni pogodbi in ali se jim zdi zgrešeno, da so se morali upokojiti, čeprav se morda, tako kot dolgoletni strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek, »za pokoj še ne čutijo zrele«. Naj spomnimo, Vodušek se je po upokojitvi prijavil na razpis za delovno mesto neizkušenega zdravnika, se reaktiviral in se za leto dni vrnil v službo.

Oglasila se je žena nevrologa Dušana Butinarja in ga opravičila, ker se zaradi odsotnosti, bil je v tujini, ni mogel odzvati. Butinar po podatkih s spleta dela še v treh zasebnih ambulantah in je sodni izvedenec.

Pulmologinja Zlata Remškar je pojasnila, da v UKC ne dela redno, je pa članica ene od dveh interdisciplinarnih komisij za verifikacijo poklicne azbestne bolezni na inštitutu za medicino dela, ki se skličeta in sestajata po potrebi, če obstaja kazuistika. V zadnjega pol leta se je komisija, katere delo traja od dve do tri ure, sestala dvakrat. Remškarjeva je še dodala, da je prisilno upokojitev zaradi Zujfa leta 2012 sprejela, ker ji drugega ni preostalo: »Če bi imela možnost, bi z veseljem delala še naprej. Bil je kar osebni šok. Za delo sem se počutila namreč popolnoma sposobno in sem v njem uživala.«

Nekdanji strokovni direktor kliničnega centra, 68-letni Sergej Hojker se na naša vprašanja do konca redakcije ni odzval, so pa v službi za stike z javnostmi pojasnili, da je njegova podjemna pogodba za delo v specialistični ambulanti veljavna do sredine prihodnjega novembra.

Brez podjemnikov kolaps

In koliko denarja so lani izplačali podjemnikom? V kliničnem centru poudarjajo, da so zaposlitve upokojenih strokovnjakov utemeljene in da zaposlujejo le tiste, ki jih trenutno ne morejo nadomestiti: »Želimo zaščititi osebnostno in strokovno integriteto zaposlenih, zato nadaljnjih pojasnil ne bomo dajali.« Dodali pa so, da gre pri sodelovanju s podjemniki za posameznike, ki so vrh znanja v UKC, so visoko usposobljeni in kompetentni strokovnjaki ozko specializiranih strok medicine, za katere nimajo ustreznih nadomestnih strokovnjakov, ki bi zdravili paciente: »Kot je znano, se Slovenci staramo, in dotok hudo bolnih v UKC Ljubljana kot terciarno ustanovo je vsako leto večji. Zato smo neizmerno hvaležni vsakemu posameznemu strokovnjaku, ki je pripravljen v svojem prostem času in z bogatim znanjem ter izkušnjami še naprej zdraviti hudo bolne paciente. Njihov odhod bi v tem trenutku povzročil kolaps sistema, ki si ga nihče ne želi.«

Proces upokojevanja se je začel tudi za nekaj znanih imen iz poslovnega dela bolnišnice. V pokoj namreč odhajata Biserka Marolt Meden, poslovna direktorica pediatrične klinike, in Meta Vesel Valentinčič, pomočnica generalnega direktorja UKC za upravno-pravne zadeve, odhod pa se bliža tudi za Slavka Marolta, vodjo gradnje nove urgence, ki je izpolnil pogoje marca 2016.

Na Meden Maroltovo se sicer z vprašanji o upokojitvi nismo obrnili, zato nas je presenetilo, da nam je kljub temu samoiniciativno odgovorila. Poslala nam je sporočilo z oznako 'Moja upokojitev': »Ker nič ne skrivam, vam sporočam, da imam 39 let delovne dobe. Po Zujfu bi lahko delala do 15. oktobra 2018 in potem še podaljšala za eno leto do 2019, a se bom prej po svoji volji upokojila.« Razpisa za zasedbo delovnih mest Meden Maroltove in Vesel Valentinčičeve sta bila že objavljena.

Mladi cenejši, a brezposelni

V Sindikatu KC so glede podaljševanja zaposlitev v njihovi hiši in na splošno v javnem sektorju sprejeli načelno stališče, da bi morali imeti vsi zaposleni v javnih institucijah enake pravice, kot jih sicer predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: »To je, da ima vsak delavec pod enakimi pogoji pravico do upokojitve, ko izpolni pogoje za to, a pri tem se mu ne sme omejevati pravice do dela, če ob izpolnitvi pogojev za upokojitev še ne želi v pokoj. To ne bi smelo biti le diskrecijska pravica delodajalca.« Zujf je po njihovem tako rekoč onemogočil nadaljevanje dela in določil, da se mora zaposleni obvezno upokojiti z dnem izpolnitve pogojev: »Predvidene so bile sicer izjeme, ki pa so bile določene popolnoma nepregledno in so omogočale manipulacije.« Bolj kot podaljševanje pogodb z nekaterimi zaposlenimi se jim zdijo sporne podjemne pogodbe, saj so te praviloma 'dražje' in prav tako omogočajo manipulacije, ki jim je tudi težje slediti.

V Sindikatu zdravstva Slovenije – SPUKC dodajajo, da bi bilo treba temeljito preveriti vse primere in odkriti morebitne nepravilnosti, saj lahko neupravičeno zaposlovanje med zaposlenimi povzroči občutek nemoči, neenakosti in manjvrednosti ter bistveno vpliva na organizacijsko klimo oziroma medosebne odnose. V njihovem sindikatu spodbujajo zaposlovanje, predvsem pa izobraževanje mladih strokovnih kadrov, ki bodo s svojim delovanjem pomagali nadomestiti starejše kadre in prispevali neko dolgoročno rešitev.

Tina Bregant, predstavnica združenja Mladi zdravniki, bi si želela, da bi mladi zdravniki dobili priložnost za zaposlitev ob ustreznem uvajanju in pomoči starejšega kolega, ki bi potem, ko bi vzgojil in pomagal mlajšemu kolegu priti na strokovno pot, mirno in zasluženo užival v pokoju. Po njenem bi bilo torej treba omogočiti 'mehko' upokojevanje, ki bi bilo vsem v korist. To bi bilo, pravi, rešitev tudi za UKC.

»Z mladimi zdravniki bi 'pomladili' in revitalizirali svoj poklic. Ne pa da smo žrtve sistema delavci, s katerimi se krpajo luknje v zaposlovanju; luknje, ki so nastale zaradi slabega načrtovanja dela, in luknje, ki so posledica nespametno sprejetih zakonov,« je jasna Bregantova. Z ekonomskega vidika je po njenem logično, da je zaposlitev mlajšega, enako izobraženega kolega, torej specialista, v javnem sektorju cenejša, kot je plačevanje istega dela iz naslova pokojnine in dodatnega dela, na primer honorarno: »Ali to drži, ne vem, treba je preveriti bruto zneske, torej kaj to pomeni za delodajalca, in nato neto izplačila, torej ali se morda bolj splača biti delavec ali upokojeni delavec, če karikiram. Ne glede na to je plačni razred zdravnikov povezan tudi z leti delovne dobe in napredovanji. Zato je mlajši kolega kljub enaki izobrazbi precej cenejši. Vendar pa mlajši, ki je največkrat agilnejši, seveda nima izkušenj in znanj, praviloma tudi ne zvenečih nazivov in referenc, kljub enaki izobrazbi. Zato je kdaj verjetno modro zaposliti tudi starejšega kolega. Presojati je treba vsak primer posebej.«

Naj sklenemo s podatkom, da je bilo konec septembra brezposelnih 22 zdravnikov specialistov, od tega deset v Ljubljani.