Tiskane izdaje
Na zahtevo ljubljanske ekonomske fakultete, naj »disciplinsko kaznujejo« tiste, ki so Delu uradno posredovali podatke o dodatkih za stalno pripravljenost, so na ministrstvu za javno upravo oblikovali delovno komisijo, ki naj bi raziskala očitke. Narobe svet.
Ministrstvo za javno upravo ima od 21. septembra letos ustanovljeno posebno delovno skupino, ki s tako imenovanim »notranjim postopkom« preverja trditve in očitke ljubljanske ekonomske fakultete, ki jo vodi Metka Tekavčič. Vodstvo fakultete – za katero je inšpektorat za javni sektor ugotovil, da si je med vsemi fakultetami nezakonito izplačala daleč največ dodatka za stalno pripravljenost – je namreč prepričano, da so bile v zvezi z nadzorom inšpektorata javnosti »posredovane informacije, ki ne bi smele biti«, in da je pri tem »skoraj gotovo prišlo do hujših kršitev veljavne zakonodaje«.
Zahteva je vsaj nenavadna, saj vemo, da je bilo izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost ne le nezakonito, temveč je policija na začetku avgusta na specializirano državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper štiri osebe zaradi utemeljenega suma štirinajstih kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Med ovadenimi je poleg nekdanjega finančnega ministra in nekdanjega dekana ekonomske fakultete Dušana Mramorja tudi sedanja dekanja Tekavčičeva. Policija je ugotovila, da je bilo na fakulteti od avgusta 2008 do konca decembra 2015 za stalno pripravljenost zaposlenim neupravičeno izplačanih 858.168 evrov.
»Folklora« izobražencev
Vse kaže, da se je vodstvo izobraževalne ustanove odločilo za taktiko, ki je sicer uveljavljena v slovenski politični in družbeni folklori – da bo iskalo krivca med tistimi, ki so uradno posredovali informacije novinarjem, namesto da bi se ukvarjalo s samo vsebino nezakonitosti in sistemom, ki bi v prihodnje take nezakonitosti onemogočal. Toda Tekavčičevi se ta manever po prvih ocenah ne bo izšel; na inšpektoratu so po naših informacijah vse podatke, ki so jih posredovali medijem, predvsem pa našemu časniku, tehtali z vidika zakona o dostopu do informacij javnega značaja, tudi po posvetu z osebami, ki so za to pristojne.
Sami smo prav tako še enkrat pregledali dokumentacijo, ki smo jo prejeli z ministrstva, in v njej po naši presoji glede na izkušnje z drugimi organi ni podatkov, ki niso informacije javnega značaja. Čeprav smo, na primer, zahtevali dokument, iz katerega je razvidno, katere dodatke vse so stalno pripravljeni še prejemali, so na inšpektoratu znesek dodatka za delovno dobo, ki ni podatek javnega značaja, prekrili.
Tudi če bi se zgodilo, da delovna skupina ugotovi, da je bila storjena kakšna drobna postopkovna napaka (da denimo niso prekrili kakšnega podatka), bi to spremenilo dejstvo, da je bilo izplačevanje dodatkov na ljubljanski univerzi nezakonito? Ne. Da je policija zaznala sum kar štirinajstih kaznivih dejanj? Ne. Zakaj torej takšna zahteva vodstva ekonomske fakultete? Odgovor moramo, kot že zapisano, iskati na polju folklore, ko ni pomembno, kaj je nekdo storil, ampak je treba s prstom pokazati na tiste, ki so informacije, v tem primeru na zahtevo novinarjev, posredovali javnosti. Ali pa dobiti kakšno točko na sodišču, ko bo to obravnavalo kazniva dejanja četverice z ekonomske fakultete, češ, poglejte, kako so na ministrstvu kršili zakon. In če so ga, potem da so tudi njihove ugotovitve dvomljive. Niso. Klasična strategija odvračanja od pomembnih vprašanj.
»Elementi neetične zahteve«
Ker se je na ministrstvo obrnila oseba, ki je v kazenskem postopku zaradi zlorabe položaja in ki so ji bili dodatki nezakonito izplačani, smo za mnenje zaprosili tudi komisijo za preprečevanje korupcije. Zanimalo nas je, ali gre za stik (takrat še nismo vedeli, ali je šlo za osebni stik, telefonski pogovor, elektronsko sporočilo ali pisno zahtevo), ki bi ga moral minister prijaviti komisiji, in kako ocenjujejo ta primer.
S komisije so sporočili, da v tem primeru poročanje o stiku ne bi bilo potrebno, saj gre za osebo, ki deluje v javnem sektorju, in torej ne more biti lobist. Toda »glede na podatke, ki jih navajate, bi v obravnavanem primeru lahko obstajali tudi elementi neetične zahteve, pri čemer se komisija brez nadaljnjih podatkov konkretneje ne more opredeliti do obravnavane situacije«. Komisiji smo posredovali podatke brez navedbe imen vpletenih.
Kakorkoli, ministrstvo se je na pobudo z ekonomske fakultete odzvalo z ustanovitvijo delovne skupine, saj jih k temu, ker so bili očitki fakultete poslani v pisni obliki, zavezuje uredba o upravnem poslovanju. »Pobudo za ustanovitev delovne skupine je podala glavna inšpektorica inšpektorata za javni sektor, in sicer zaradi trditev fakultete, da so v zvezi z nadzorom nad izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost z inšpektorata odtekale notranje informacije nepooblaščenim osebam, za kar bi morale biti odgovorne osebe disciplinsko kaznovane,« pojasnjujejo na ministrstvu. Fakulteta je, dodajajo, očitala inšpektoratu, da novinarki, ki se je obračala nanj, ni posredoval le podatkov, ki jih lahko opredelimo kot informacije javnega značaja, ampak tudi podatke, ki nimajo takšnega značaja, in da so se v zvezi s tem po prepričanju fakultete skoraj gotovo zgodile hujše kršitve veljavne zakonodaje.
Mesec dni po ovadbi
»Ker je inšpektorat organ v sestavi ministrstva in vse podporne naloge zanj opravlja ministrstvo (obveščanje in stiki z javnostmi, pošiljanje gradiv, glavna pisarna), je delovno skupino imenoval minister, v njej pa so člani z inšpektorata in z ministrstva. Njena naloga je, da preveri, ali so se pri posredovanju podatkov zgodile kakšne nepravilnosti,« še poudarjajo na ministrstvu. Dopis z očitki so na ministrstvu prejeli 5. septembra. Kot še pojasnjujejo, bo delovna skupina svoje delo končala 15. oktobra.
Preseneča sicer še en podatek. Tekavčičeva oziroma ekonomska fakulteta dopisa z zahtevo po »disciplinskem kaznovanju odgovornih« na ministrstvo ni poslala ob izbruhu afere konec preteklega oziroma na začetku letošnjega leta ali kadarkoli pozneje, pač pa šele po tem, ko je v javnost prišla novica, da je med ovadenimi. Tisti dan smo v Delu objavili sklep, s katerim so Tekavčičevi odredili stalno pripravljenost vse dni v letu 2013. Dokument, ki smo ga uradno pridobili od inšpektorata, je podpisala prodekanja Polona Domadenik, ki je prav tako kazensko ovadena.
Ne komentirajo
Vprašanja smo poslali tudi vrhu ekonomske fakultete. Zanimalo nas je, kaj natančno je osrednji očitek, ki naj bi ga na ministrstvu proučili oziroma preiskali, in ali se jim zdi primerno, da fakulteta, namesto da bi uredila področje dodatkov tudi s pobudami na ravni univerze, raje daje pobude za preiskovanje o odtekanju informacij.
»Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani postopkov z državnimi organi ne komentira, še posebej, če so ti še v teku,« so sporočili in dodali, da so v celoti izvršili odločbo inšpektorata za javni sektor ter sklepe in usmeritve organov fakultete in univerze. So pa ob koncu še zbodli ministrstvo, češ da dodatke za stalno pripravljenost prejemajo »tudi zaposleni na ministrstvu za javno upravo.«
