Odpuščeni inšpektor nazaj v službo

Kmalu po objavi panamskih dokumentov je službo na agenciji za zdravila izgubil inšpektor Janez Obreza.

Objavljeno
04. avgust 2017 14.32
Brigite Ferlič Žgajnar
Brigite Ferlič Žgajnar

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je izpodbijal na delovnem in socialnem sodišču – in uspel. Agencija se bo pritožila.

Maja se je končala glavna obravnava v tožbi, ki jo je Janez Obreza vložil proti javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), julija pa je sodišče sklenilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je dobil maja lani, nezakonita in se razveljavi. Po mnenju sodišča Obrezi delovno razmerje na agenciji ni prenehalo prvega junija lani, temveč še traja. Agencija ga je dolžna pozvati nazaj na delo, ga za obdobje od 2. junija 2016 prijaviti v ustrezne evidence in mu izplačati nadomestilo plač ter priznati vse druge pravice iz delovnega razmerja. Prav tako mu mora povrniti vse stroške postopka. Na agenciji bodo sodbo proučili in se pritožili.

Usoden računalnik

Obrezo so odpustili, ker med bolniškim dopustom ni hotel vrniti službenega prenosnega računalnika, hkrati pa naj bi samovoljno, brez vednosti in navodil svojih nadrejenih, pošiljal dokumente in informacije ter razporejal delo med sodelavce ter tako v delovni proces vnašal zmedo. S tem naj bi kršil interne akte.

Bolniško je nastopil 18. aprila lani, teden dni po objavi panamskih dokumentov, ki so kazali, da je na Samoi, Britanskih Deviških otokih in v Hongkongu prek azijskega urada panamske družbe Mossack Fonseca leta 2011 ustanovil štiri podjetja. Povezavo s temi podjetji je vseskozi zanikal, češ da so mu ukradli identiteto.

Odgovorne osebe z agencije so na sodišču zatrdile, da se po objavi teh informacij njegov položaj v službi ni spremenil, ponudili so mu celo pravno pomoč pri stikih z mediji, da pa so njegov umik s terena pričakovali tudi drugi deležniki, denimo evropska agencija za zdravila. Stanislav Primožič, namestnik direktorice JAZMP, je na sodišču povedal, da je bila zadeva s panamskimi dokumenti za vse šokantna: »Obrnjen je bil nov list. Odprla so se nova področja, ki jih dotlej ni bilo.« Zaradi tega dogodka so po njegovih besedah nastala sistemska tveganja, ogrožen je bil delovni proces. Kot je dejal, so računalnik hoteli dobiti, ker so bile na njem vse ključne informacije, s katerimi bi začete inšpekcijske postopke lahko končali.

Izredne odpovedi po zagotovilih vodilnih z agencije niso podali zaradi medijske izpostavljenosti, temveč zaradi kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti, ki pa jim jih na sodišču ni uspelo dokazati.

Strah pred zlorabo

Sodišče je namreč kot neutemeljen zavrnilo očitek, da je Obreza brez dovoljenja oziroma soglasja delodajalca ob odhodu na bolniški dopust odnesel službeni računalnik. Sklenilo je, da njegovo ravnanje ne izpolnjuje znakov očitanega kaznivega dejanja. Poleg tega na agenciji niso dokazali, da bi bil delovni proces zaradi tožnikovega ravnanja moten in da bi ji zaradi tega nastala škoda. Obreza je povedal, da so se po objavi članka v Delu stvari odvijale zelo hitro. Bil je pod hudim pritiskom in v takem psihičnem stanju, da je celotno dogajanje doumel kot veliko tesnobo.

Zaradi te tesnobe in kasneje diagnosticirane prilagoditvene motnje je tudi odšel na bolniško. Ob pozivih agencije k izročitvi računalnika se je bal, da bo, upoštevajoč, kar se mu je že zgodilo, nekdo spet izrabil njegovo identiteto. Na računalniku je imel gesla za dostop do nekaterih portalov, zasebnih vsebin pa na njem, kot je povedal, ni imel. Računalnika ni izročil, ker se je iz previdnosti hotel zavarovati, sodišče pa je njegovo razlago označilo za konsistentno in prepričljivo ter sklenilo, da je imel za svoje ravnanje tehten razlog. Na agenciji po izjavah prič niso potrebovali računalnika, temveč podatke, ki jim jih je Obreza posredoval spontano in kadar so ga zanje prosili. Računalnik je po odpovedi delovnega razmerja vrnil. Primopredaja je trajala šest ur.

Spor, drag 16 tisočakov

To, da jim je Obreza pošiljal želene podatke, po Primožičevem mnenju v takratnih okoliščinah ni bilo dovolj. »Hoteli smo vso dokumentacijo in podatke, saj bi lahko vsak hip potrebovali kakšno zadevo, Obreza pa je bil na dolgotrajni bolniški,« je bil jasen, a očitno ne dovolj prepričljiv za sodišče. Agenciji ni uspelo dokazati škode, ki naj bi jo imela. Da večja škoda zaradi neizročitve računalnika ni mogla nastati, pa je dokazovalo sporočilo priče, češ da enomesečna prestavitev termina še ne vpliva bistveno na dinamiko nekega projekta. Sodišče je zavrnilo tudi očitek agencije, da se Obreza pri komuniciranju z zaposlenimi ni držal navodil, s čimer je ustvarjal nepotrebno zmedo in motil delovni proces. Iz dokaznega materiala je res izhajalo, da je sodelavcem z bolniškega dopusta poslal nekatera sporočila, vendar je sodišče sklenilo, da ni dajal nobenih navodil, nalog, niti ni koordiniral dela.

Z izredno odpovedjo delovnega razmerju Obrezi, ki je medtem že našel drugo zaposlitev, je agencija imela dobrih 16 tisoč evrov stroškov. In ti bodo po pritožbi le še višji.