Osebno z Lukom Žnidaršičem: Zaljubljenec v letenje

Je najmlajši dobitnik priznanja, ki ga mednarodna letalska organizacija OSTIV podeljuje že več kot 80 let.
Objavljeno
07. januar 2017 20.51
Na sliki Luka Žnidaršič. Električni motorji Fes na jadralnih letalih podjetja LZ design v Logatcu, 20. december 2016 [Fes,LZ design,letalstvo,jadralna letala,Logatec,elekro motorji,Luka Žnidaršič,portreti]
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Le malokomu se tako uresničijo sanje, kot so se v Ljubljani rojenemu inženirju letalstva in športnemu pilotu, ki zdaj živi v Logatcu, kjer ima tudi podjetje LZ Design. Združil je, kar si vsakdo želi: svoj konjiček, posel in družino. Pri Žnidaršičevih se vse vrti okoli letenja. In včeraj je dosegel še en velik uspeh: razglasili so ga za svetovnega inovatorja leta v jadralnem letalstvu.

Pri štiridesetih je najmlajši dobitnik tega priznanja, ki ga podeljuje mednarodna letalska organizacija OSTIV že več kot 80 let. Prejel ga je na letnem kongresu te organizacije v okviru svetovnega prvenstva v jadralnem letenju v Benalli v Avstraliji pred več kot 120 najboljšimi piloti z vsega sveta. Njegova inovacija, pomožni električni pogon za jadralna letala FES, je navdušila znanstvenike, profesorje in pilote, ki se vse pogosteje odločajo za nakup letal s tem električnim pogonom. Kdo je Luka Žnidaršič in kaj pomeni njegova inovacija?

Prvi koraki v modelarstvu

Letalsko pot je začel kot letalski modelar. Pri šestnajstih je osvojil zlato državno medaljo s prostoletečimi modeli. Danes pove, da je modelarstvo izredno pomembno za razvoj mladih, ki jih zanima tehnika. Razvijejo namreč ročno spretnost in tehniški način razmišljanja, ki ga lahko takoj in z lastnimi rokami preizkusijo tudi v praksi. Na srečo je modelarstvo dejavnost, s katero se lahko pri nas sreča tako rekoč vsak osnovnošolec, marsikateri se ukvarja z letalskimi modeli in modelarskimi tekmovanji vse življenje. Sam se je usmeril iz modelarstva v jadralno letenje, ki ga je povsem zasvojilo.

To ni nič nenavadnega. Leteti in biti svoboden kot ptica je človekova pradavna želja. Odkar mu je pred tisočletji prvi vzlet in padec mitološkega Ikarja nakazal pot v nebo, je človek sicer nebo že temeljito osvojil, toda kljub temu je za vsako generacijo nov izziv. Slovenci imamo bogato letalsko tradicijo. Od prvih vzletov Otmarja Kaneta v Ormožu z jadralnim letalom in Edvarda Rusjana v okolici Gorice z motornim letalom – oba sta prvič poletela leta 1909 – smo bili v letalstvu vedno v koraku s svetom. Potem ko je leta 1960 dobil svetovno priznanje OSTIV letalski konstruktor Boris Cijan za edinstveno konstrukcijo jadralnega letala Orel, tokratno svetovno priznanje za inovacijo leta Luku Žnidaršiču dokazuje, da smo v tehniškem smislu Slovenci ponovno (ali pa še vedno) v svetovnem vrhu.

Tisočica brez pristanka

Sogovornik se je – že zasvojen z modelarstvom in jadralnim letenjem v Aeroklubu Ljubljana – po srednji šoli vpisal na letalsko smer ljubljanske fakultete za strojništvo. Po študiju se ni odločil leteti v slovenski vojski, kjer je imel štipendijo, ali pri Adrii Airways, pač pa se je usmeril v tehnično »zgodbo« letalstva in razvil svoj današnji posel izdelave električnega pogona za jadralno letenje, s katerim spreminja filozofijo jadralnega letenja. Toda najbolj od vsega ga zaznamuje sámo jadralno letenje. Z jadralnimi letali je preletel več kot 2600 ur, kar je zelo veliko. Zadnji dve desetletji je sodeloval na mnogo evropskih in svetovnih tekmovanjih v jadralnem letenju. Tudi v Avstraliji, kjer je včeraj prejel priznanje, bo prihodnja dva tedna letel na svetovnem tekmovanju.

Letalski javnosti je znan tudi po tisoč kilometrov dolgem preletu. Preleteti tako razdaljo izključno s pomočjo sonca in vetra, brez vmesnega pristanka, je poseben podvig. Njegov let leta 2014 z letališča v Celju čez 250 kilometrov oddaljeni Kronplatz v Dolomitih, nazaj na mariborsko Pohorje, pa zopet let globoko v Italijo z večerno vrnitvijo domov je bil tretji tisočkilometrski prelet slovenskega jadralnega pilota nasploh. Jadralni piloti na preletih nenehno tvegajo, da bo zmanjkalo vzgona in bodo morali pristati na njivi, travniku ali kjerkoli drugje. Čeprav se lahko tak zunajletališki pristanek konča z nesrečo in celo tragično, običajno ni tako. A je kljub temu neprijetnost, saj dolgo traja, preden pride ekipa z avtomobilom od doma po jadralno letalo in pilota. Ponj je v takih primerih prihajala žena Maja, s katero sta se spoznala ravno ob letenju. »Ko sva dobila prvega otroka, ni bila več navdušena, da bi prihajala pome na njive,« se spominja. Zdaj, ko imata že tri otroke, so pristanki na njivah še toliko bolj odveč. Pred sedmimi leti se je začel intenzivno ukvarjati z idejo, da mu ne bi bilo treba več pristajati na njivah in travnikih po Evropi in svetu. Skupaj z očetom Matijo, ki je prav tako jadralni pilot, sta izdelala FES – pomožni električni pogon za jadralna letala.

Butična proizvodnja

Prve poskusne polete s tem pogonom je izvedel leta 2009, do danes pa ga je temeljito izpopolnil. Od drugih motornih pogonov za jadralna letala se razlikuje po tem, da je motor nameščen na letalu spredaj, ne za kabino. Medtem ko je bilo treba klasični motor s propelerjem izvleči iz jadralnega letala, za kar je pilot potreboval kar nekaj časa in porabil 200 ali 300 metrov dragocene višine, se FES zažene dobesedno v eni sekundi in letalo pri tem ne izgubi višine. Tak način izredno poveča varnost letenja in, seveda, jadralnim pilotom ni več treba pristajati na njivah in travnikih. FES je in še bo popolnoma spremenil filozofijo jadralnega letenja in tekmovanj. Tvegan šport se utegne po njegovi zaslugi spremeniti v veliko bolj varnega, a ohraniti vse čare, ki jih sicer ponuja.

Vgradnja električnega motorja v nos jadralnega letala in propeler, ki se prilega trupu in se odpre s pritiskom na gumb, sta postala za jadralne pilote zelo zanimiva. Sogovornik sodeluje že z vsemi proizvajalci jadralnih letal v Evropi in nekaj neevropskimi. »Če kupec odklika verzijo z motorjem, pošlje proizvajalec letalo k nam v Logatec, vanj vgradimo FES in ga odpeljemo proizvajalcu, denimo, v Nemčijo. Zdaj z našim pogonom leti že 107 jadralnih letal po vsej Evropi, v Avstraliji, Argentini in Ameriki.«

To seveda ni množična proizvodnja, temveč butična. A posel z jadralnimi letali daje kruh še petim zaposlenim v podjetju v Logatcu. Druži jih, da so vsi modelarji in imajo veselje do letenja. Izdelava FES je namreč izrazito modelarski in seveda tudi inženirski posel, vidimo, ko si ogledamo proizvodnjo propelerjev, motorjev, baterij in njihovo vgradnjo v letala. Luka Žnidaršič je zadovoljen. V prostem in službenem času se ukvarja s svojo veliko ljubeznijo, letenjem.