Za pomembneže zakoni ne veljajo

Rajski dokumenti: Sveženj dokumentov razkriva Trumpove povezave z Rusijo in hranilnike bogatega enega odstotka.

Objavljeno
05. november 2017 17.09
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev
Sveženj 13,4 milijona zapisov razkriva povezave med Rusijo in bogatim ministrom za trgovino v administraciji ameriškega predsednika Trumpa, tajne posle glavnega zbiratelja finančnih sredstev za kanadskega premiera Justina Trudeauja ter lastniške deleže v davčnih oazah angleške kraljice in več kot 120 politikov po vsem svetu.

Razkriti dokumenti kažejo, kako globoko se prepleta finančni sistem davčnih oaz s sovpadajočimi svetovi političnih igralcev, premožnih posameznikov ter korporacijskih velikanov, kot so Apple, Nike, Uber in druga globalna podjetja, ki se z ustvarjalnimi knjigovodskimi postopki izogibajo plačevanju davkov.

Ena od mrež davčnih oaz vodi do Trumpovega ministra za trgovino in naložbenega tajkuna Wilburja Rossa. Ta ima delež v ladjarski družbi, ki je imela od leta 2014 naprej več kot 68 milijonov dolarjev prihodkov od ruske energetske družbe, katere solastnik je zet ruskega predsednika Vladimirja Putina.

V razkritih dokumentih se pojavljajo povezave z davčnimi oazami več kot ducata Trumpovih svetovalcev, članov vlade in velikih donatorjev.

Za dostop do vseh prispevkov kliknite na spodnjo ilustracijo:  

Najnovejši dokumenti izvirajo iz dveh storitvenih podjetij v davčnih oazah, ki se nahajata na Bermudih in v Singapurju, ter 19 poslovnih registrov v jurisdikcijah, ki so vmesne postaje v svetovni sivi ekonomiji. Dokumente je pridobil nemški časopis Süddeutsche Zeitung in jih posredoval Mednarodnemu konzorciju preiskovalnih novinarjev ter mreži več kot 380 novinarjev v 67 državah.

Davčne oaze obljubljajo diskretnost. Posamezne ureditve v davčnih oazah omogočajo ustanavljanje podjetij, katerih lastnike je težko ali nemogoče izslediti. Čeprav je lastništvo podjetja v davčnih oazah večinoma zakonito, pa prav diskretnost privlači pralce denarja, preprodajalce drog, kleptokrate in še druge ljudi, ki hočejo poslovati v tajnosti. Podjetja v davčnih oazah, ki so pogosto »slamnata podjetja« brez zaposlenih in brez poslovnih prostorov, so tudi del zapletenih shem za izogibanje davkom, ki iz nacionalnih blagajn posrkajo milijarde. 

Panoga davčnih podjetij dela »revne še bolj revne« in »poglablja premoženjsko neenakost«, je povedala Brooke Harrington, certificirana upraviteljica premoženja in profesorica na Københavnski poslovni šoli ter avtorica knjige Kapital brez meja: upravitelji premoženja in en odstotek (Capital without Borders: Wealth Managers and the One Percent).

»Obstaja majhna skupina ljudi, ki niso podvrženi zakonom tako kot vsi mi preostali,« je povedala Harringtonova. Ti ljudje »živijo sanje« uživanja »družbenih privilegijev, ne da bi bili podvrženi tudi družbenim omejitvam«.
Pričujoči dokumenti so znatna razširitev razkritja dokumentov davčnih oaz, ki je leta 2016 sprožilo preiskavo Panamskih dokumentov, ki so jo izvedli ICIJ in njeni medijski partnerji. Novi dokumenti osvetljujejo nekatere druge, manj raziskane otoške oaze, tudi tiste, ki so bolj ugledne in dražje, na primer Kajmanski otoki in Bermudi.

Večina podrobnih razkritij izvira iz podjetniških dokumentov o več desetletjih poslovanja odvetniške pisarne Appleby in ponudnika podjetniških storitev Estera z davčnimi oazami. Podjetji sta do leta 2016 poslovali pod skupnim imenom Appleby, nato pa se je Estera osamosvojila.

Vsaj 31.000 posameznikov in podjetij, ki se nahajajo v Applebyjevih dokumentih, je državljanov ZDA oziroma imajo naslov v tej državi, kar je več kakor iz katerekoli druge države. Pomembne Applebyjeve poslovne stranke so še iz Velike Britanije, Kitajske in Kanade.

Skoraj sedem milijonov dokumentov podjetja Appleby in njegovih podružnic obsega obdobje od leta 1950 do leta 2016. Vanje so vključena elektronska sporočila, posojilne pogodbe v milijardnih zneskih in bančni izpiski, ki se nanašajo na vsaj 25.000 podjetij, povezanih z ljudmi v 180 državah. Appleby je član neformalne klike vodilnih svetovnih ustanov za zakonodajo davčnih oaz »Offshore Magic Circle«. Podjetje je bilo ustanovljeno na Bermudih, pisarne pa ima v Hongkongu, Šanghaju, na Britanskih Deviških otokih, Kajmanskih otokih in v še drugih središčih davčnih oaz.

Appleby je v svoji celotni stoletni zgodovini skrbno pazil na svoj ugled. Zadregam v javnosti se je izogibal z mešanico diskretnosti in dragim preverjanjem svojih strank.

V nasprotju z Applebyjevo javno podobo pa dokumenti prikazujejo podjetje, ki je zagotovilo storitve tveganim strankam iz Irana, Rusije in Libije. Prav tako je bilo podjetje predmet vladne revizije, ki je razkrila nepravilnosti v postopkih preprečevanja pranja denarja, ter ga je zato v tajnosti oglobil finančni regulator na Bermudih. Appleby ni odgovoril na podrobna vprašanja ICIJ, je pa na spletu objavil izjavo, da je na podlagi vprašanj ICIJ napravil poizvedbo in je »zadovoljen, ker ni nobenega dokaza o kakršnemkoli kriminalnemu dejanju«.

Podjetje je zapisalo, da je »podvrženo stalnemu preverjanju regulatorja in smo zavezani k doseganju visokih standardov, ki jih predpisujejo naši regulatorji«.

Pridobljeni dokumenti vključujejo več kot pol milijona zapisov družinskega podjetja Asiaciti Trust, specializiranega za storitve v davčnih oazah, ki ima sedež v Singapurju ter številne podružnice, ki se raztezajo od Samoe v južnem Tihem oceanu pa do otoka Nevis v Karibih.

Razkriti dokumenti vključujejo tudi izpise iz poslovnih registrov oblasti v nekaterih najbolj skrivnostnih podjetniških oazah na svetu, ki se nahajajo na Karibih, v Tihem oceanu in Evropi (na primer Antigva in Barbuda, Cookovi otoki ter Malta). V pričujočih bazah podatkov je zajeta ena petina vseh najbolj obleganih skrivnostnih jurisdikcij na svetu.

Dokumenti razkrivajo sledi vohunskih letal davčnih oaz, ki so jih kupili Združeni arabski emirati, barbadoško podjetje za eksplozive kanadskega inženirja, ki je hotel za iraškega diktatorja Sadama Huseina proizvesti »super top«, ter bermudsko podjetje pokojnega Marciala Maciela Degollada, vplivnega mehiškega duhovnika in ustanovitelja katoliškega reda Kristusovi legionarji, katerega zapuščina je bila omadeževana z obtožbami o spolni zlorabi otrok.

Applebyjevi dokumenti razkrivajo, da je kraljica Elizabeta II. vložila milijone dolarjev v podjetja, ki se ukvarjajo z zdravstvom in potrošniškimi posojili. Podrobnosti o vlaganjih iz kraljičinega osebnega premoženja Vojvodine Lancaster v nepremičnine na območju Velike Britanije so sicer javno znane, toda podrobnosti vlaganj v davčnih oazah niso bile nikoli razkrite.



Foto: Justin Tallis/AFP

Iz dokumentov je razvidno, da je kraljica lata 2007 iz svojega osebnega premoženja investirala v sklad na Kajmanskih otokih, ki je nato denar vložilo v naložbeno podjetje, ki je imelo nadzorni delež v britanskem lizinškem podjetju BrightHouse. Zadnjega so potrošniške organizacije in člani parlamenta kritizirali zaradi prodaje izdelkov za gospodinjstvo s plačilnimi pogoji, ki so vključevali tudi do 99,9 odstotka visoko obrestno mero.

V najnovejših razkritjih povezav z davčnimi oazami se pojavljajo še nekateri drugi člani kraljevih družin in politiki. Jordanska kraljica Nur je navedena kot upravičenka v dveh skrbniških skladih na otoku Jersey. Eden od njiju je upravljal njeno obsežno premoženje v Veliki Britaniji. Ugandski zunanji minister in nekdanji predsednik generalne skupščine ZN Sam Kutesa sta ustanovila skrbniški sklad v davčni oazi na Sejšelih, ki upravlja njegovo osebno premoženje. Da je odprl sklad, je Kutes potrdil, je pa dejal, da ga ni nikdar uporabljal, Applebyju pa je dejal že »pred več leti«, da ga zapre. Da Brazilski finančni minister Henrique de Campos Meirelles je na Bermudih ustanovil fundacijo »za dobrodelne namene«. Litvanski član evropskega parlamenta in profesionalni igralec pokra Antanas Guoga je imel na otoku Man delež v podjetju, katerega delničar je bil tudi igralniški mogotec, ki se je v ZDA poravnal v tožbi zaradi prevare.

Wesley Clark, nekoč demokratski predsedniški up in upokojeni general ameriške vojske, ki je služil kot vrhovni poveljnik Nata v Evropi, je bil po pričevanju dokumentov direktor spletnega igralniškega podjetja s hčerinskimi družbami v davčni oazi.

Predstavnik za javnost kraljice Elizabete II. je za partnerja ICIJ The Guardian izjavil, da ima kraljica stalno naložbo v sklad na Kajmanskih otokih in da ni vedela za naložbo v BrightHouse. Predstavnik je tudi povedal, da kraljica prostovoljno plačuje davek od dohodka njene vojvodine in od njenih naložb.

Kraljica Nur je ICIJ sporočila, da »sklad dediščino, ki jo je njej in njenim otrokom zapustil pokojni kralj Husein, upravlja v skladu z najvišjimi etičnimi, pravnimi in regulatornimi standardi«. Brazilski finančni minister Meirelles je povedal, da od fundacije, ki jo je ustanovil, nima osebnih koristi in da bo po njegovi smrti podpirala dobrodelne izobraževalne ustanove. Guoga je povedal, da je svojo naložbo v podjetje na otoku Man razkril pristojnim oblastem in da je zadnje delnice v podjetju prodal leta 2014. Kutesa in Clark se na prošnjo za komentar nista odzvala.

Poleg razkritij o politikih in korporacijah razkrivajo dokumenti tudi podrobnosti o finančnem življenju bogatih in slavnih, pa tudi popolnoma neznanih ljudi. V njih se pojavljajo jahte in podmornice soustanovitelja Microsofta Paula Allena pa tudi naložbeni nosilec na Kajmanskih otokih, ki je v lasti ustanovitelja eBaya Pierra Omidyara, ter Madonnini deleži v podjetjih za dobavo medicinskih pripomočkov. Pop pevec in aktivist za družbeno pravičnost Bono - naveden je s pravim imenom Paul Hewson - je lastnik delnic v podjetju, ki je registrirano na Malti in je vložilo denar v nakupovalno središče v Litvi. Njegov zastopnik je rekel, da je bil Bono »nedejaven in zgolj manjšinski delničar« v malteškem podjetju, ki se je zaprlo leta 2015. Druge, manj znane stranke, opravljajo poklice, kot so skrbnik psov, vodovodar in inštruktor deskanja na vodi.

Madonna in Allen se na prošnjo za komentar nista odzvala. Omidyarjevo investicijsko podjetje Omidyar Network je donator ICIJ, Omidyarjev predstavnik za javnost pa je povedal, da so investicijo razrili IRS.

Trudeau in Trump

Sistem davčnih oaz izkoriščajo ljudje vseh političnih barv.

Stephen Bronfman, svetovalec in dober prijatelj kanadskega premiera Trudeauja, se je povezal z Leom Kolberjem, še enim gorečim privržencem Liberalne stranke in nekdanjim članom kanadskega senata, ter Kolberjevim sinom. V tajnosti so v kajmanski skrbniški sklad prenesli na milijone dolarjev. Na podlagi ugotovitev strokovnjakov, ki so pregledali več kot tri tisoč dokumentov, ki se tičejo dejavnosti sklada, so se z manevri iz davčnih oaz izognili plačilu davkov v Kanadi, ZDA in Izraelu.



Leo Kolber je prvi z desne. Foto: Jim Young/Reuters

Pri tem, ko se je bogastvo v davčnih oazah povečevalo, so odvetniki, ki zastopajo Bonfmana, Kolberja in druge bogate deležnike, v kanadskem parlamentu lobirali proti zakonskim predlogom za obdavčenje dohodkov iz skrbniških skladov v davčnih oazah.

Bronfman še naprej ostaja ključni zbiralec sredstev za Trudeaujevo volilno kampanjo. Trudeau zagovarja odprtost vlade in ostre ukrepe proti izmikanju plačila davkov s pomočjo davčnih oaz. Trudeau je septembra na generalni skupščini ZN povedal: »Trenutno velja sistem, ki spodbuja bogate Kanadčane, da s pomočjo zasebnih podjetij plačujejo nižje davčne stopnje kakor pa Kanadčani srednjega razreda. To ni pravično, zato bomo zadevo popravili.«

Kolberjevi odvetniki so v pismu, naslovljenem na CBC, ki je partner ICIJ, zapisali, da »nobena transakcija ali podjetje, ki je predmet razprave, ni bilo ustanovljeno z namenom utaje oziroma izogibanju plačila davkov«. Dodali so še, da so njegovi skrbniški skladi »v polnosti skladni z vsemi veljavnimi zakoni in predpisi«. Zapisali so še, da Stephen Bronfman ne bo dajal nobenih nadaljnjih komentarjev.

Glede ZDA pa dokumenti razkrivajo poslovne povezave v tujini in upravljanje osebnega premoženja nekaterih Trumpovih ključnih sodelavcev, ki hočejo postaviti »Ameriko na prvo mesto«.

Applebyjevi dokumenti razkrivajo, da je imel Trumpov minister za trgovino Wilbur Ross s pomočjo verige podjetij na Kajmanskih otokih finančni delež v ladjarskem podjetju Navigator Holdings. Med pomembnejšimi strankami tega podjetja je tudi energetsko podjetje Sibur, ki je povezano s Kremljem. Med Siburjevimi ključnimi lastniki sta Kiril Šamalov, zet ruskega predsednika Vladimirja Putina, in Genadij Timčenko, milijarder, ki ga je ameriška vlada leta 2014 sankcionirala zaradi povezav s Putinom. Sibur je Navigatorjeva pomembna stranka, ki je leta 2016 podjetju plačala več kot 23 milijonov ameriških dolarjev.

Ko je Ross postal član Trumpove vlade, je odprodal deleže v 80 podjetjih. Vendar pa je obdržal deleže v devetih podjetjih, tudi v štirih, ki ga povezujejo z Navigatorjem in ruskimi strankami.



Wilbur Ross. Foto: Brendan McDermid/Reuters

Rossov zastopnik je dejal, da se minister ni nikdar sešel s Putinovim zetom ali drugimi lastniki podjetja Sibur in da ni bil v upravi Navigatorja, ko je ta vzpostavljal stike s Siburjem. Ross striktno upošteva pravila o konfliktu interesov v povezavi z mednarodnimi posli, je dejal njegov zastopnik in dodal, da »Ross podpira sakcije administracije« proti ruskim pravnim osebam.

Ta razkritja se nahajajo v ozadju vedno večjega vznemirjenja zaradi prikrite ruske vpletenosti v ameriške politične zadeve.

Sibur je »podjetje s pajdaškimi zvezami«, je povedal strokovnjak za Rusijo Daniel Field, ki je v republikanski in demokratski administraciji na zunanjem ministrstvu zasedal višje položaje. »Le zakaj bi imel katerikoli uradnik ameriške vlade kakršnekoli povezave s Putinovim pajdašem?«

Razkriti dokumenti vodijo tudi do drugih odkritij glede ameriško-ruskih poslovnih povezav.

Z enim od zapisov v novem svežnju dokumentov so ICIJ in njegovi medijski partnerji usmerili pozornost na javno dostopne dokumente in Panamske dokumente, ki osvetljujejo povezave med dvema finančnima podjetjema v lasti Kremlja ter ruskim milijarderjem, ki je upravljal večje naložbe v Twitter in Facebook.

Leta 2011 je investicijski sklad tehnološkega mogotca Jurij Milnerja deloval kot posrednik ruskega vladnega podjetja VTB Bank, ki je v tajnosti vložilo 191 milijonov ameriških dolarjev v Twitter Inc. Dokumenti tudi razkrivajo, da je hčerinska družba energetskega giganta Gazprom, ki ga nadzoruje Kremelj, financirala slamnato podjetje, ki je prek lastništva v Milnerjevem hčerinskem podjetju imelo v lasti za približno eno milijardo ameriških dolarjev Facebookovih delnic. To se je zgodilo leta 2012, tik pred tem, ko je družbeno omrežje izvedlo prvo prodajo svojih delnic.

Milner je pred kratkim vložil 850.000 ameriških dolarjev v nepremičninsko podjetje Cadre, katere soustanovitelj je Trumpov zet in svetovalec v Beli hiši Jared Kushner.

Milner je ruski državljan, ki živi v Silicijevi dolini. Njegove povezave s Twitterjem, Facebookom in Kushnerjevim podjetjem so bile že prej razkrite. Toda njegove povezave s kremeljskimi finančnimi institucijami niso bile znane.
Predstavnik za stike z javnostjo Milnerjevega investicijskega sklada je potrdil, da je podjetje VTB s pomočjo sklada izvedlo naložbo v Twitter. Milner je v intervjuju zatrdil, da ni vedel za Gazpromovo vpletenost v kateregakoli od njegovih poslov in da nobena njegova naložba ni povezana s politiko. Povedal je, da je v Kushnerjevo podjetje vložil lastni denar.



Foto: Pablo Martinez Monsivais/AP

Na drugi strani ameriškega političnega prepada je Rossova predhodnica na položaju ministrice za trgovino Penny Pritzker po prevzemu položaja v vladi predsednika Baracka Obame obljubila, da bo v izogib konfliktu interesov prodala svoje naložbe. Dokumenti razkrivajo, da je Pritzkerjeva kmalu po potrditvi v senatu junija 2013 svoje deleže v dveh podjetjih na Bermudih prenesla na podjetje, ki je imelo isti naslov kot njeno investicijsko podjetje v Chicagu. Applebyjevi dokumenti razkrivajo, da je bilo podjetje tudi »v lasti skrbniških skladov, ki delujejo v prid otrok Penny Pritzker«. Strokovnjak za etiko Lawrence Nobel pravi, da takšni prenosi deležev prav gotovo ne izpolnjujejo zveznih etičnih standardov glede odprodaje deležev.

V dokumentih davčnih oaz se pojavljajo tako imena donatorjev republikancev kakor tudi demokratov. Omenjen je Randal Quarles, donator, ki je naklonjen republikancem, in je novi nadzornik Wall Streeta v ameriški centralni banki. Quarles je bil uradnik v dveh podjetjih na Kajmanskih otokih. Eno od njih je bilo vpleteno v posojilni posel z bermudsko banko N.T. Butterfield & Son. Quarles je imel do pred kratkim v banki posredni delež. Ameriški organi jo preiskujejo zaradi možne davčne utaje njenih ameriških komitentov. Zasebni naložbeni skladi, ki jih nadzoruje veliki donator demokratov in milijarder hedge skladov George Soros, so s pomočjo Applebyja upravljali mrežo podjetij v davčnih oazah. Vanjo je vključena tudi naložba v podjetje, ki se ukvarja s pozavarovanjem oziroma zavarovanjem za zavarovatelje. Njegova dobrodelna organizacija Open Society Foundations je donatorka ICIJ.

Predstavnik za stike z javnostjo ameriške centralne banke je povedal, da je Quarles po prevzemu položaja v vladni službi odprodal posredni delež v bermudski banki. Soros je zavrnil komentar, Pritzkerjeva pa se ni odzvala na prošnjo za komentar.

Skrivnosti sejne sobe

Poleg služenja interesom nekaterih najbogatejših posameznikov na svetu ponuja Appleby tudi osnovno pravno pomoč korporacijam, ki hočejo zmanjšati svoje davčno breme v državah, kjer poslujejo. Appleby ni davčni svetovalec, vendar pa igra pomembno vlogo pri davčnih strategijah podjetij po vsem svetu.

Poleg največjih mednarodnih bank, kot so Barclays, Goldman Sachs in BNP Paribas, so med nekaterimi drugimi elitnimi strankami Applebyja tudi ustanovitelj enega največjih gradbenih podjetij na Bližnjem vzhodu Saad Group in japonska družba, ki upravlja poškodovano jedrsko elektrarno v Fukušimi.

Dokumenti razkrivajo, da se je najbolj dobičkonosno ameriško podjetje Apple Inc. po preiskavi ameriškega senata, ki je ugotovila, da se je tehnološki gigant izognil plačilu na desetine milijard dolarjev davkov s preusmeritvijo dobičkov v irske hčerinske družbe, razgledovalo po Evropi in Karibih, da bi našlo novo davčno zatočišče.

V eni od korespondenc po elektronski pošti so Applovi odvetniki prosili Appleby za potrditev, da bi možna selitev v eno od šestih davčnih oaz njihovi irski hčerinski družbi omogočila »izvajati upravne dejavnosti, (...) ne da bi bila v teh jurisdikcijah podvržena obdavčenju«. Apple ni hotel komentirati podrobnosti reorganizacije korporacije, a je ICIJ-u sporočil, da so vladnim organom pojasnili novo ureditev in da spremembe niso zmanjšale njihovih davčnih obveznosti.

Dokumenti tudi razkrivajo, kako so velike korporacije zmanjšale davke z ustanavljanjem slamnatih podjetij v davčnih oazah, v katerih so hranili neopredmetena sredstva, kot je na primer Nikov logo »Swoosh« oziroma kljukica in ustvarjalne pravice za silikonske prsne vsadke.

Ena od Applebyjevih največjih korporacijskih strank je bilo podjetje Glencore, ki je največji svetovni trgovec s surovinami. Dokumenti obsegajo za časovno obdobje nekaj desetletij podatke o kupčijah, elektronski pošti in večmilijonskih posojilih za financiranje tveganih naložb v Rusiji, Latinski Ameriki, Afriki in Avstraliji.



Sedež Glencora. Foto: Arnd Wiegmann/Reuters

Glencore je bil tako pomembna stranka, da je imel v nekem obdobju v Applebyjevih prostorih na Bermudih svojo lastno sobo.

Zapisnik upravnega odbora Glencora priča o tem, kako so se predstavniki družbe za pomoč pri sklenitvi posla, povezanega s pomembnim rudnikom bakra, obrnili na Daniela Gertlerja, izraelskega poslovneža, ki je imel v Demokratični republiki Kongo prijatelje na visokih položajih. Glencore je posodil milijone družbi, o kateri je bilo splošno znano, da pripada Gertlerju, in ki jo je ameriško ministrstvo za pravosodje v preiskavi označilo kot obvod za podkupnine. Gertler in Glencore v preiskavi nista bila omenjena.

Glencore je izjavil, da so Gertlerja »zelo temeljito« preverili. Preiskava ministrstva za pravosodje »ne more služiti kot dokazno gradivo proti gospodu Gertlerju«, so povedali njegovi odvetniki ter k temu dodali, da Gertler »zavrača kakršnekoli obtožbe glede prestopkov ali kriminalnih dejanj«. Gertlerjevi odvetniki so še povedali, da njihov klient posojil ni porabil neustrezno ali za neustrezne namene.

Operativci v davčnih oazah

Panoga davčnih oaz je svetovni labirint računovodij, bančnikov, upravljavcev denarja, odvetnikov in posrednikov, ki so plačani za služenje interesom bogatih, ki imajo dobre zveze in poznanstva.

Appleby je tako eden od členov v verigi igralcev v davčnih oazah, ki so pomagali športnim zvezdnikom, ruskim oligarhom in vladnim uradnikom pri nakupu letal, jaht in drugih luksuznih izdelkov. Strokovnjaki iz davčnih oaz so leta 2013 pomagali ruskima milijonarjema Arkadiju in Borisu Rotenbergu, ki sta prijatelja predsednika Putina iz otroštva, pri nakupu letal, vrednih več kot 20 milijonov ameriških dolarjev. Organi ZDA so leta 2014 uvrstili Rotenbergova na črni seznam zaradi podpore »Putinovim najljubšim projektom« ter zaradi pridobitve »pogodb visoke vrednosti« s pomočjo ruske vlade. Appleby je svoje povezave z bratoma pretrgal. Toda dve leti po sprejetju sankcij je prejel odobritev vlade otoka Man, da lahko plača pristojbino, s katero bi bila podjetja bratov še naprej v poslovnem registru. Rotenbergova nista odgovorila na prošnjo Süddeutsche Zeitunga za komentar.
Stranke hvalijo Appleby zaradi njegove strokovnosti, učinkovitosti in globalne mreže strokovnjakov. Njegovi stanovski kolegi v davčnih oazah ga vedno znova okronajo za odvetniško pisarno leta.

Toda dokumentacija, ki obsega obdobje nekaj desetletij, razkriva, da ima tudi ena najbolj sijočih zvezd panoge davčnih oaz svoje hibe, saj sprejema denar od sumljivih strank in neuspešno nadzoruje več milijonov ameriških dolarjev vreden denarni tok.

Kot kaže zaupni sporazum med Applebyjem in finančnim regulatorjem na Bermudih iz leta 2015, je bil oddelek podjetja za skrbniške sklade kaznovan zaradi kršitve pravil o preprečevanju pranja denarja. Tega leta se je Appleby tudi poravnal za 12,7 milijona ameriških dolarjev v tožbi, ki so jo v Kanadi sprožili medicinske sestre, gasilci in policisti. Podjetje so obtožili nedvoumnega obračanja denarja za stranko, ki je domnevno oblikovala shemo za izogibanje davkov. Appleby in domnevni idejni vodja sheme nista priznala krivde.

Prezentacija v PowerPointu, ki jo je za notranje potrebe Applebyja pripravil njegov zaposleni, ter še nekateri drugi dokumenti navajajo primere sumljivih oseb, ki so si utrli pot na seznam strank odvetniške družbe. Med njimi je korumpirani pakistanski uradnik, otroka indonezijskega diktatorja Suharta in domnevni trgovec s »krvavimi diamanti«. V nekaterih primerih je Appleby v skladu z zakonodajo svoja sumničenja glede dejavnosti svojih strank naznanil pristojnim organom. V drugih primerih pa so ostale nekatere sporne stranke dolga leta neopazne.

Družinsko podjetje Asiaciti se predstavlja kot podjetje, ki svojim strankam pomaga pri kopičenju in »obvarovanju premoženja v primeru sodnih sporov«, političnih nemirov in družinskih razdorov. Uspelo jim je pritegniti kitajske milijonarje, družinske člane kazahstanskega uradnika, obtoženega korupcije, ter široko paleto Američanov, od zdravnikov do igralcev pokra ter celo pridelovalca lucerne v Koloradu.

Pridobljeni dokumenti Asiacitija razkrivajo, kako je podjetje na Cookovih otokih ustanovilo skrbniški sklad za Kevina Trudeauja, vodilnega ameriškega strokovnjaka za direktno prodajo, ki je prodal na milijone izvodov knjig za samopomoč, med drugim tudi zdravilo za hujšanje, za katerega nočejo, da ga poznate (The Weight-Loss Cure ‘They' Don't Want You to Know About). Leta 2014 je sodnik v Chicagu Trudeauja zaradi nespoštovanja sodišča obsodil na deset let zapora, pri tem pa ga je označil za brezsramnega prevaranta, ki je »do dna podel« in je v eni od svojih prevar celo izrabil številko socialnega zavarovanja svoje mame.

Appleby je v svoji spletni izjavi zapisal, da je zavezan k izpolnjevanju regulativnih standardov. Podjetje je zapisalo, da Appleby nudi svojim strankam nasvete »glede legitimnega in zakonitega načina vodenja njihovih poslov« in da ne tolerirajo nikakršnih nezakonitih dejanj.

»Drži pa, da nismo nezmotljivi,« so zapisali. »Ko odkrijemo napake, si prizadevamo, da jih čim prej odpravimo.«

Asiaciti se ni odzval na prošnjo za komentar.

Adrian Alhassan, nekdanji uslužbenec Applebyja na njegovem sedežu na Bermudih, ki je bil pristojen za skladnost poslovanja s predpisi, je za ICIJ povedal, da so nekateri ljudje pač »trdovratni« kršilci zakonodaje in da je osnovna preverba vse, kar lahko ponudnik storitev v davčni oazi stori. »Ponudnik namreč ni FBI,« je dejal. Če bi odvetniška pisarna porabila dolga leta za preverjanje strank, potem »ne bi zmogla opravljati svojega dela«.

»To je podobno čiščenju plaže,« je v telefonskem pogovoru povedal Alhassan. »Čeprav lahko rečeš, da si jo očistil, na koncu vseeno ne moreš zagotovo trditi, da si pobral čisto vso morsko travo.«

Poglabljajoča se neenakost

Zatočišča v davčnih oazah privabljajo tiste, ki hočejo svoje premoženje in posle skriti pred regulatorji, preiskovalci in davčnimi uradniki.

Dokumenti iz poslovnih registrov 19 takšnih davčnih oaz razkrivajo imena in podatke družb, direktorjev in pravih lastnikov podjetij, ustanovljenih v najbolj obleganih skrivališčih davčnih oaz.

Dokumenti izvirajo iz bolj ali manj izpostavljenih branikov finančne tajnosti, kot so Marshallovi otoki, Libanon ter manj znana karibska država St. Kitts in Nevis, ki so jo pred kratkim prizadeli orkani. Nekateri registri so javno dostopni, a po njih ni omogočeno iskanje na podlagi posameznikovega imena. Spet drugi, kot na primer register na Kajmanskih otokih, pa zaračunajo več kot 30 ameriških dolarjev za enostranski izpis, na katerem so navedene zgolj osnovne informacije. Šest registrov ne posreduje informacij na spletu.

Razkriti dokumenti vsebujejo več kot tisoč zapisov iz Antigve in Barbude, karibske države, ki informacij o podjetjih ne posreduje na spletu. Več kot 600.000 dokumentov izvira iz spletnega registra Barbadosa, ki ne navaja direktorjev ali delničarjev.

Evropska unija in še nekatere mednarodne organizacije že več kot desetletje pritiskajo na davčne oaze, da izvedejo reformo zakonodaje, prav tako pa zahtevajo, da bi morali posredniki davčnih oaz agresivno preverjati stranke. Izvedenci pravijo, da je napredek počasen, kar je posledica izzivov, ki jih prinaša spreminjanje ustaljene prakse v mreži različnih svetovnih jurisdikcij, ter koristi, ki jih imajo od sistema davčnih oaz vplivni posamezniki in velika podjetja.

Vplivni posamezniki in velika podjetja izvajajo svoja ravnanja na račun številnih drugih ljudi. Davčna obremenitev se tako preusmeri na davkoplačevalce iz srednjega razreda, nadnacionalne korporacije pa pridobijo prednost pred manjšimi tekmeci. Najbolj boleče se to kaže v državah, ki si prizadevajo, da bi svojemu prebivalstvu zagotovile najosnovnejše za preživetje.

V zahodnoafriški državi Burkina Faso se uradniki, ki nadzorujejo davčna vplačila tam poslujočih velikih podjetij, stiskajo v majhnih pisarnah s pokvarjenimi klimatskimi napravami. Burkina Faso je ena najbolj revnih držav na svetu. Njeni državljani zaslužijo na leto v povprečju manj kakor pa stane lastnika družbe v davčni oazi na Bermudih pristojbina za registracijo podjetja. Državni davčni urad je od Glencora, šestnajstega največjega podjetja na svetu in glavnega koristnika storitev Applebyja, zahteval plačilo 29 milijonov dolarjev neplačanih davkov in kazni. Glencore se je pritožil in kazen je bila znižana na 1,5 milijona ameriških dolarjev.

Pomoč bogatim, da s pomočjo manevrov davčnih oaz še bolj obogatijo, ni »neškodljiva prednost«, je povedala Brooke Harrington, profesorica na Københavnski poslovni šoli. »Ker postajajo bogati še bolj bogati, postajajo revni še bolj revni. Premožni posamezniki namreč ne plačujejo svojega deleža davkov.«

»Za upravljavce premoženja in ljudi v panogi davčnih oaz ni brez pomena to, da smo dosegli stopnjo neenakosti in nepravičnosti, ki spominja na čase francoske revolucije,« je še povedala Brooksova.

***

Pri poročanju in pisanju zgodbe so sodelovali: Will Fitzgibbon, Michael Hudson, Marina Walker Guevara, Scilla Alecci, Richard H.P. Sia, Gerard Ryle, Emilia Diaz-Struck, Martha Hamilton, Simon Bowers, Hamish Boland-Rudder, Sasha Chavkin, Spencer Woodman, Ryan Chittum, Mar Cabra, Rigoberto Carvajal, Matt Caruana-Galizia, Cecile Schilis-Gallego, Pierre Romera, Julien Martin, Dean Starkman, Tom Stites, Manuel Villa, Amy Wilson-Chapman, Miguel Fiandor Gutiérrez, Yacouba Ladji Bama, Delphine Reuter, Petra Blum, Harvey Cashore, Frederik Obermaier, Bastian Obermayer, Vanessa Wormer, Hilary Osborne, Frédéric Zalac, Oliver Zihlmann.