Tiskane izdaje
Ljubljana – Po počitnicah bo delo začela 31. preiskovalna komisija v slovenski parlamentarni zgodovini. To je komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NLB in financiranja terorizma, ki je bila še pred svojo ustanovitvijo tarča številnih polemik. Poslovanje bank sta preiskovali že dve komisiji, polega tega je pobudo zanjo dala vladna SMC.
Ustanovitev preiskovalne komisije je ena od štirih nadzornih funkcij državnega zbora in je neformalno pripisana opoziciji, saj se razume, da ima koalicija v rokah vse druge vzvode nadzora – policijo, ministrstva, obveščevalne službe.
Komisija na predlog vladne strani sicer ni zakonsko prepovedana, vendar je nekoliko v nasprotju s politično higieno, ugotavlja Matej Makarovič s fakultete za uporabne družbene študije. To orodje je sicer pomembno in potrebno, a zaradi določene inflacije ustanavljanja, izgublja veljavo, opaža.
Le osem uspešnih
Na percepcijo komisij slabo vpliva tudi statistika – če izvzamemo štiri še aktivne komisije, je od 27 komisij le osmim uspelo svoje zaključno poročilo pripeljati skozi državni zbor. Mnoge so med preiskovanjem ugotovile, da je za njihovo politično opcijo bolj oportuno, da še naprej širijo sume o spornih dejanjih, za katera ne morejo dokazati, da so bila v resnici sporna, je prepričan Pavel Gantar, nekdanji predsednik državnega zbora.
Več preberite v jutrišnjih Ozadjih.
