Preiskovalni politični šov

Parlamentarno preiskovanje pranja denarja v NLB kot politični šov.

Objavljeno
02. julij 2017 10.59
Suzana Kos
Suzana Kos

Kar tri parlamentarne komisije bi preiskovale pranje denarja v NLB, ki ga sicer po besedah nekdanjega šefa urada za preprečevanje pranja denarja sploh ni bilo. Gre le za politični šov, ki bi ga radi delali poslanci, ugotavlja politični analitik Bogdan Biščak.

Vse skupaj spominja na šov. Sicer ne gledališki ali humoristični, pač pa politični. »Kar je SDS doslej govorila o tej zadevi, je lunatično, nobenega indica za pranje denarja ni, temveč le za plačevanje fiktivnih računov,« meni politični analitik Bogdan Biščak. Sam je izrazito nenaklonjen parlamentarnim preiskovalnim komisijam, kajti kot pravi, poslanci ne vedo, kako zares preiskovati. Če kdo, naj zadevo razišče policija, le tako bo najmanj političnih konotacij.

Skoraj milijardo dolarjev vredne transakcije Iranca Iraja Farrokhzadeha, rezidenta Londona, ki so se dogajale v NLB v letih 2009 in 2010, je javnosti prvi razkril Branko Grims, poslanec SDS in predsednik komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Nanje pa je pri svojem delu dejansko naletela komisija Anžeta Logarja, prav tako poslanca SDS.

Ta komisija je bila sicer ustanovljena za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu ter ugotavljanje vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji. SMC pa zdaj predlaga ustanovitev še ene parlamentarne komisije, ki se bo ukvarjala z NLB. Njena naloga bo raziskati »morebitno pranje denarja, klientelizem in korupcijo«.

SDS ustanovitvi nove preiskovalne komisije odločno nasprotuje. »To je razumljivo, saj bi ji druga komisija odvzela šov in te teme ne bi mogla več izrabljati v politične namene. Hkrati pa je razumljivo in tudi politično modro, da si ta šov zdaj hoče prilastiti SMC,« meni Biščak. Po njegovem se sicer formalno Logarjeva komisija z iranskimi transakcijami ne more ukvarjati, ker bančna luknja s temi posli ni nastala.

Ali bo komisija, ki jo predlaga SMC, sploh ustanovljena in kdaj, še ni jasno. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je namreč zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave posredoval zakonodajnopravni službi, ki jo bo proučila »z vidika formalne pravilnosti vložitve zahteve ter vsebinske dopustnosti njene odreditve«. Če ovir ne bo, bo na dnevnem redu prve naslednje državnozborske seje izdaja akta o odreditvi nove parlamentarne preiskave.

Politično »prerivanje« preiskovalcev

V poslanski skupini SMC so trdno prepričani, da je dovolj utemeljenih razlogov za ustanovitev posebne preiskovalne komisije, ki bo raziskala politično odgovornost pri sumih spornih transakcij v NLB, in kot pravijo, verjamejo, da je to, da se zadeve raziščejo, v interesu vseh poslanskih skupin. Iz NSi in Desusa se nam na to temo sicer niso odzvali, SDS pa je medtem že poskusila z novim manevrom, in sicer predlogom, da se v državnem zboru opravi javna predstavitev mnenj o domnevnem pranju denarja in financiranju terorizma prek NLB.

V poslanski skupini Socialnih demokratov podpirajo vse aktivnosti, ki bodo pripomogle k razjasnitvi okoliščin domnevnega pranja denarja prek NLB.

»Ne želimo pa si, da to vprašanje postane plen politike. Ta je namreč že pokazala svoje strankarske apetite. Ustanovitvi preiskovalne komisije ne nasprotujemo, vendar menimo, da tudi glede na čas, torej čas pred volitvami, ta ni najoptimalnejša izbira in obstaja upravičena bojazen, da pred vsebino in argumenti komisija postane polje političnega obračunavanja. To pa ne more pripomoči k razjasnitvi okoliščin, kvečjemu lahko pot do te še dodatno oteži, in v tej luči vidimo tudi predlog za javno predstavitev mnenj. Ob 'prerivanju' različnih političnih strank smo tako še bolj prepričani, da to vprašanje zahteva predvsem obravnavo pristojnih organov pregona, ne pa politike,« komentirajo v SD.

NLB sanira škodo političnih nastopačev

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB
, pravi, da so se v banki v letih 2009 in 2010 res dogajale »neobičajne transakcije« in premier Miro Cerar se je o njih pozanimal tudi pri Sovi. Kot je dejal Brodnjak, so bile te transakcije »specifične« in zdajšnja ekipa si ne zna predstavljati, da bi nanje gledali kot na zaželene. Aktualni sistem preprečevanja pranja denarja bi jih takoj zaznal in nanje opozoril pristojne instance. Brodnjak še opozarja, da očitki o domnevnem pranju denarja banki škodijo ter da bodo potrebovali nekaj mesecev, da bodo škodo sanirali: »Ves čas se pojavljajo posamezniki, ki zaradi parcialnih interesov banko javno črnijo, ji s tem znižujejo ugled in zaupanje naših strank ter posledično vrednost za lastnike, slovenske davkoplačevalce. Zame je to zavržno ravnanje, a žal ni sankcionirano.«

Ali SDH zato morebiti razmišlja, da bi koga odškodninsko tožili? Jasnemu odgovoru so se izognili. Razložili so le, da v okviru svojih pristojnosti skrbno spremljajo dogajanje v zvezi z NLB, ter še »modro« dodali, da mora biti državno lastništvo neke družbe predvsem odgovorno lastništvo.