Tiskane izdaje
Način enostranskega predstavljanja vloge hidroelektrarn v reviji Modri Jan je prefinjena oglaševalska kampanja, katere cilj ni zgolj izobraževati, ampak pridobiti javno podporo za ekološko sporne projekte gradenj novih hidroelektrarn na rekah, ki so naravovarstveno pomembne. – Tako je vsebino revije Modri Jan ocenil Gregor Torkar, docent za biološko izobraževanje na ljubljanski pedagoški fakulteti.
»Prikrito oglaševanje«
Na sporno početje Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) in njegovega podjetja Dravske elektrarne so opozorili tako nevladniki kot republiški zavod za varstvo narave. »Dravske elektrarne s posebnim ekoprojektom Modri Jan šolsko mladino nagovarjajo, da sodeluje v njihovih razpisih. Izdelke potem tudi nagradijo s precej visokimi denarnimi nagradami za prve tri najboljše (1500, 1200 in 1000 evrov). Celoten projekt je zelo premišljeno sestavljen in otroke spodbuja k enostranskemu razmišljanju in popolnoma zanemarja vse negativne posledice, ki jih takšni objekti prinesejo za okolje in naravo,« so v pismu varuhu človekovih pravic zapisali pri zvezi društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj Moja Mura. Poudarili so še, da Dravske elektrarne projekt predstavljajo kot povsem sprejemljiv za okolje in naravo, »še več, z veliko nestrokovnimi trditvami celo prepričujejo, da so ti objekti za okolje in naravo potrebni in da bodo izboljšali stanje okolja«. Pri zvezi društev so prepričani, da gre za prikrito oglaševanje, ki je tudi v popolnem nasprotju z zakonom o varstvu potrošnikov.
Opozorilo ministrstvu
Podobno menijo na republiškem zavodu za varstvo narave. »Pri delu na terenu in po šolah v Pomurju smo ugotovili, da HSE šolski mladini predstavlja obnovljive vire energije, ki jih sami uporabljajo za proizvodnjo električne energije, nepopolno in enostransko, zgolj s pozitivne plati. Pri tem ne predstavijo tudi negativnih učinkov, ki jih izkoriščanje teh virov in s tem povezane prostorske ureditve imajo v okolju in naravi. Gre pravzaprav za prikrito oglaševanje hidroelektrarn ter vetrnih in sončnih elektrarn v osnovnih šolah in vrtcih. V ta namen uporabljajo brezplačno publikacijo Modri Jan, v kateri predstavljajo različne vire energije (sončno, vetrno, vodno) kot tudi obstoječe hidroelektrarne (Dravograd, Doblar itd.) in potencialne možnosti zanje, pri čemer omenjajo Muro in Sočo. Obe reki sta varovani območji narave,« so v pismu šolskemu ministrstvu zapisali na zavodu za varstvo narave. Kot je sporočila Mateja Nose Marolt, so ministrstvo opozorili, da je te vsebine »nujno obravnavati z večjo previdnostjo in predstaviti tudi negativne vplive na naravo«. Odgovora z ministrstva niso dobili.
HSE: kritike so neumestne
Sporno »okoljevarstveno« revijo Modri Jan Holding slovenskih elektrarn izdaja že od leta 2010. Trenutna naklada je 14.500 izvodov, vendar se zaradi zanimanja iz številke v številko veča, je sporočila Majna Šilih s HSE. Na revijo je naročenih približno petsto šol in vrtec, letošnji proračun za oblikovanje, postavitev, tisk in distribucijo štirih številk revije (vsaka ima 52 strani) pa je približno 50 tisoč evrov.
Očitke naravovarstvenikov na HSE odločno zavračajo. »Trditve, da gre za prikrito oglaševanje, so neumestne in neutemeljene. V nobeni številki revije ne delamo promocije elektrarn, temveč jih bralcem zgolj predstavljamo kot eno od oblik proizvajanja električne energije iz obnovljivih virov (saj je revija okoljevarstvena). Te teme predstavljajo manjši del celotne revije, o čemer se lahko prepričate na povezavi www.modri-jan.si/revija-modri-jan, kjer so objavljene vse dosedanje številke. V reviji Modri Jan namreč objavljamo širšo za otroke zanimivo tematiko, od športa, zemljepisa, zgodovine itd. Ali bi torej, hipotetično, tudi prispevek o športu šteli za prikrito oglaševanje glede na to, da ima takšna aktivnost lahko negativne posledice v obliki poškodb?« je zapisala Petja Rijavec s HSE. Po njenem je namen revije Modri Jan »z izobraževalno-didaktičnimi vsebinami otrokom predstaviti tematiko okoljevarstva, pri čemer predstavljamo tudi različne obnovljive vire energije (vodo, veter, sonce), in to vedno z dejstvi, zapisanimi tako, da so razumljiva ciljni javnosti, otrokom od četrtega do dvanajstega leta«. Na naše vprašanje, kakšne so kvalifikacije avtorjev besedil, pa je Rijavčeva odgovorila: »Vsebine pripravljamo v HSE na podlagi javno dostopnih podatkov, vsa besedila pa pred oblikovanjem in tiskom pregledajo pedagogi.« Vendar, kot so nas opozorili sogovorniki, revija Modri Jan ne doseže samo številnih otrok, ampak prek staršev in učiteljev tudi marsikaterega odraslega, kar še poveča »učinkovitost« njene vsebine.
Otroci so pomembna
Na šolskem ministrstvu ne prevzemajo odgovornosti za te vsebine in jo prepuščajo ravnateljem. »Revijo Modri Jan izdajajo Dravske elektrarne. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pri tem ne sodeluje, ne uredniško, ne vsebinsko in ne finančno. Ministrstvo nima pristojnosti nad vsebino gradiv, ki jih publicirajo fizične ali pravne osebe. Za vsebino je odgovoren izdajatelj. Ravnatelji šol pa sami presojajo, ali se bodo revije, časopisi in drugo gradivo delili v šoli ali ne oziroma ali bodo hranjeni v šolski knjižnici. Pri tem morajo upoštevati našo okrožnico v zvezi z oglaševanjem v šoli.« V okrožnici, objavljeni novembra lani, so posvarili pred oglaševanjem v šolah in poudarili, da se dejavnosti, ki niso povezane z vzgojo in izobraževanjem, smejo na šolah izvajati samo z ravnateljevim dovoljenjem.
Lobistični ekoprojekt
HSE je tudi sicer okrepil lobistične akcije pred načrtovano gradnjo hidroelektrarn na Muri. Tako so prav v tem šolskem letu začeli Ekoprojekt Pomurja, v katerem mentorje po pomurskih osnovnih šolah in vrtcih vabijo, naj prijavijo svojo osnovnošolsko ali vrtčevsko skupino, ki bo izvedla ekonalogo, »in se skupaj podajo v zanimiv svet odgovornega odnosa do okolja«.
O negativnih vplivih gradnje in delovanja hidroelektrarn na Muri ne govorijo samo naravovarstveniki. V izhodiščih za pripravo okoljskega poročila za državni prostorski načrt za hidroelektrarno Hrastje-Mota, ki naj bi jo zgradili najprej – po naročilu Dravskih elektrarn je izhodišča pripravil Vodnogospodarski biro Maribor – med drugim piše, da bodo med gradnjo moteni pomembni letni cikli živalskih vrst (plašenje v času paritve, gnezditve, drstitve ...), prav tako se bo spremenilo ekološko in kemično stanje vodotoka. Po mnenju strokovnjakov bo poseg povzročil »izgubo obvodnega in kopnega habitata vrst in habitatnih tipov ter neposredno uničenje osebkov rastlinskih in živalskih vrst«. Velika je »verjetnost, da bodo med njimi tudi kvalifikacijske oziroma redke in ogrožene vrste in habitatni tipi«, poleg tega se lahko prekinejo migracije vzdolž vodotoka. Poseg bo pripeljal do sprememb »abiotskih in biotskih dejavnikov, pomembnih za ohranjanje ugodnega stanja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in območij Natura 2000«. Med obratovanjem bo jez povzročil »trajno izgubo naravnega habitata«, jezovna zgradba pa bo lahko neprehodna ovira za mnogo vrst. Podobno hude bodo za okolje posledice gradnje in delovanje bazena elektrarne.
Iz Dravskih elektrarn nam niso odgovorili, kakšen je časovni načrt gradnje prve elektrarne na Muri, na spletni strani HSE pa piše, da je »želja investitorja, da se gradnja prične v letu 2016«.
