Tiskane izdaje
Letošnja Ema je v primerjavi s preteklimi tremi stala okoli pol milijona evrov več. Vnebovpijoči so predvsem zunanji stroški projekta, ki so za več kot trikrat presegli predvidene. Pomenljivo je tudi, da vodstvo za glasbeni projekt nobenega od zunanjih podjetij kljub visokim zneskom storitev ni izbralo z javnim razpisom.
Več kot ducat kamer, še več mikrofonov, več kot tristo luči, megalomanski oder, bogata scenografija, voditeljski kvartet. V razvedrilnem programu TV Slovenija so s tremi večeri tekmovanja za pesem Evrovizije konec februarja želeli ustvariti glasbeni spektakel. Po sedmih letih so tradicionalno prireditev iz televizijskih studiev preselili na Gospodarsko razstavišče.
Za to so se odločili, ker so želeli glasbene prireditve približati gledalcem, s tem pa so svoje poslanstvo do njih izpolnili, pojasnjujejo v službi za odnose z javnostmi RTV Slovenija. Razkošno scenografijo so uporabili tudi za podelitev medijskih nagrad žarometi nekaj dni pozneje in dva večera Dnevov slovenske zabavne glasbe aprila, ki so jih prav tako priredili na Gospodarskem razstavišču. Čestitke za tehnično izvedbo Eme so deževale, a skoraj sedem mesecev po prvem od šestih dogodkov projekta Ema 2017 je ponos pri vodstvu javne televizije izginil.
Slabo načrtovanje ali brezglavo trošenje?
Iz podatkov, ki smo jih pridobili v uredništvu, razberemo, da je bilo za vseh šest prireditev na Gospodarskem razstavišču ob sprejetju programsko-produkcijskega načrta načrtovanih malo manj kot 737 tisoč evrov (poleg navedenih sodi k njim še strošek udeležbe na izboru za pesem Evrovizije v Kijevu). Od teh sredstev so v programsko-produkcijskem načrtu po naših podatkih predvideli skoraj 453 tisoč evrov notranjih stroškov in 284 tisoč evrov, namenjenih za zunanje izvajalce storitev.
Vendar so se stroški končne izvedbe drastično razlikovali od načrtov. Na RTV potrjujejo, da so notranja sredstva celotnega projekta Ema 2017 ostala skoraj enaka, zunanja pa so se več kot potrojila – s predvidenih 284 tisočakov so se povečala na okoli milijon. Vseh sedem prireditev projekta je tako stalo 1,45 milijona, kar je dvakratna vrednost prvotnega načrta. Od tega so zunanji stroški enega večera letošnje Eme nanesli dobrih 141 tisoč evrov, odgovarjajo na RTV. Za vse tri evrovizijske večere to pomeni malo več kot 424 tisočakov zunanjih stroškov za to prireditev, kar kažejo tudi naši podatki.
Znesek teh stroškov je v primerjavi s preteklimi tremi leti, ko so bili večeri Eme v studiih na Kolodvorski, za okoli 350 tisoč evrov višji. Trikratna prekoračitev začrtanih zunanjih sredstev projekta je za številne v vodstvu in druge zaposlene neopravičljiva, za marsikoga pa je to nov kamenček v mozaiku razlogov, zakaj bi morala direktorica televizije Ljerka Bizilj bodisi odstopiti bodisi biti razrešena.
Kadunc: Potrojitev
Ravno z višjimi prihodki so na Televiziji Slovenija pred projektom upravičevali njegovo izvedbo, je jasno iz poročila generalnega direktorja RTV Igorja Kadunca, ki ga je septembra posredoval programskemu svetu in ga hranimo v uredništvu. Kot je zapisal, vseh prihodkov na račun projekta ni mogoče izračunati, njihova okvirna vrednost pa je 324 tisoč evrov. To pomeni, da je projekt kljub pričakovanim visokim prihodkom globoko zarezal v predvidene stroške televizije. »Tako veliko odstopanje je z vidika poslovne higiene nedopustno,« je še zapisal.
Podjetja so na televiziji pripravljena oglaševati več, če lahko to storijo med katero od odmevnejših prireditev s predvideno visoko gledanostjo, poudarjajo na RTV. Vseh šest prireditev je doseglo visoko gledanost, zagotavljajo, vendar natančnih vrednosti še niso predstavili. Iz neuradnih podatkov pa je razvidno, da je bila pri vseh nižja, kot so si jo zastavili ob sprejetju proračuna za projekt. Za Emo so načrtovali 25-odstotno gledanost, neuradno pa so dosegli 11,4-odstotno, za Dneve slovenske zabavne glasbe pa 4,7-odstotno od predvidene 25-odstotne.
Javna televizija brez najema zunanjih podjetij zaradi zahtevnejše scene in tehnike v primerjavi s preteklimi Emami tako razkošnega glasbenega projekta ne bi mogla izpeljati. Vendar to ne upravičuje dvakratne prekoračitve stroškov celotnega projekta, ki so ga po navajanju RTV odobrili njihovi pooblaščeni odgovorni.
A na vprašanje, ali so bili o prekoračitvi obveščeni, odgovarjajo, da po podatkih, s katerimi RTV trenutno razpolaga, takratni v. d. generalnega direktorja Marko Filli (s funkcije se je umaknil aprila) in direktorica televizije Ljerka Bizilj z njo nista bila seznanjena. Dodajajo, da višjih stroškov pri mesečnih obračunih zaradi nekaterih drugih stroškov ni bilo mogoče takoj zaznati.
Veriženje pogodb
Ključno je tudi vprašanje, zakaj vodstvo kljub visokim zneskom storitev nobenega od zunanjih podjetij ni izbralo z javnim razpisom, v poročilu programskemu svetu poudarja Kadunc. Za najem prostora so Gospodarskemu razstavišču izplačali skoraj 316 tisočakov, pravijo na RTV, pogodbe za vse druge zunanje storitve pa so se končale pod 20 tisoč evri. To je pomenljivo, saj je po zakonu o javnih naročilih ravno ta znesek meja, pod katero javni zavodi zunanjim dobaviteljem še smejo plačati storitve prek naročilnic.
Če to vrednost presežejo, mora zavod podjetja najprej izbrati z javnim razpisom, kar zagotavlja večjo transparentnost. Ker so se temu na TV Slovenija povsem izognili, se Kadunc v poročilu – poleg treh med seboj neodvisnih neuradnih virov na televiziji, s katerimi smo govorili – sprašuje, ali morda ni kdo od odgovornih zavestno oblikoval povpraševanja samo z določenimi podjetji, tako da te meje ne bi presegli.
Na naše vprašanje, s katerimi zunanjimi podjetji poleg Gospodarskega razstavišča so sodelovali, na RTV odgovarjajo, »da pri realizaciji tako velikega projekta vedno sodelujejo z zelo veliko podjetji in posamezniki«, seznama pa ne navajajo. »Povsem mogoče je, da zaradi časovne stiske pri katerem od postopkov niso bili povsem korektno izvedeni postopki,« pojasnjujejo. Hkrati pa vodstvo televizije in razvedrilni program zagotavljata, da so ne glede na zaplete z zbiranjem ponudb in naknadnimi pogajanji dosegli najugodnejše cene. »Oškodovanj zaradi morebitnih preplačil ni bilo,« pravijo. Poslovanje pri projektu bodo še proučevali in ob morebitni ugotovitvi kršitev ustrezno ukrepali.
Čas za odstope in razrešitve
Očitno je, da so projekt načrtovali in izvedli slabo, zato je nastala programsko-finančna škoda, menijo v svetu delavcev. Prepričani so, da odgovorni niso več primerni za opravljanje svojih funkcij. Od vodstva zahtevajo poročilo, kdo so odgovorne osebe in kako bodo proti njim ukrepali.
Direktorica televizije Ljerka Bizilj odgovarja, da je projekt stroškovno sicer presegel načrt, toda TV Slovenija bistveno presega tudi komercialne prihodke in prihodke iz oglaševanja – te je od januarja do oktobra po podatkih RTV presegla za okoli 800 tisoč evrov. »S tem se dodatni stroški tudi pokrivajo,« relativizira Biziljeva. Prav tako poudarja, da TV Slovenija nima svojih pravnih strokovnjakov, ki bi zasnovali pogodbe. Prepričana pa je, da sta pravna pisarna in pomočnica direktorja, tudi pri javnih naročilih, našli zakonite rešitve.
Direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj bi po mnenju nekaterih morala bodisi odstopiti bodisi biti razrešena. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Rezanje programa?
Ali bodo podvojitev vseh stroškov razkošnega glasbenega projekta na televiziji rešili s krčenjem drugih vsebin v razvedrilnem programu, uradno še ni znano. To je težko doreči zaradi višjih prihodkov iz oglaševanja, pravijo na RTV. A kot je Kadunc pred mesecem zapisal v poročilu programskemu svetu, je televizija julija že naredila notranji rebalans proračuna. V njem je predvidevala, da bi s sedmimi posameznimi oddajami razvedrilnega programa manj lahko privarčevali okoli 250 tisoč evrov stroškov. Tako bi pokrili približno tretjino prekoračenih sredstev v projektu Ema 2017.
Spoštovanje programsko-produkcijskega načrta in predhodne odobritve ob morebitnih predhodno ugotovljenih predračunih je nujno za delovanje naše organizacije, pravijo na RTV. Obenem izražajo pomislek, ali za vse, kar se od zavoda pričakuje, prejmejo tudi dovolj denarja. Če bi višina RTV-prispevka sledila inflaciji, bi imel javni zavod dobre štiri milijone evrov – več.
Verjamejo, da so vsi sodelujoči na šestih odmevnih prireditvah sodelovali v dobri veri in z veliko odrekanja. Upajo, da so se vsi udeleženi pri izvedbi projekta veliko naučili in bodo podobne projekte v javnem servisu v prihodnje izvedli – uspešneje. Mi pa lahko dodamo le še, da bi bili tega gotovo veseli tudi vsi plačniki RTV-prispevka.
