Resni razpisi za neresne

Zaradi kadrovskega mešetarjenja narašča nezadovoljstvo zaposlenih.

Na razpis za vodenje največjega oddelka na pediatrični kliniki – kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, objavljen pred letom, se je prijavila izkušena otroška nevrologinja. Januarja je dobila obvestilo, da niso izbrali nikogar, na to mesto pa je bil za vršilca dolžnosti imenovan njen zdravniški kolega Damjan Osredkar. Edina na razpis prijavljena kandidatka se je pritožila.

Vodstvo kliničnega centra ji je pojasnilo, da ima delodajalec pravico do proste odločitve o izbiri in do tega, da kandidata tudi ne izbere, če v postopku ugotovi, da kljub izpolnjevanju razpisnih pogojev ne ustreza njegovim potrebam. Toda pod besedno zvezo 'njegovim potrebam' se skrivajo potrebe Rajka Kende, strokovnega direktorja pediatrične klinike. On je namreč tisti, ki vodstvu UKC predlaga predstojnike v potrditev.

Brez ustreznih izkušenj, prvič

Po njegovem prepričanju je bil za opravljanje vodstvenih nalog Osredkar primernejši kader kot prijavljena kandidatka. Na razpisu, ki so ga najverjetneje zaradi pritožbe ponovili, še preden se je temu izteklo enoletno vedejevstvo, med katerim naj bi pridobival izkušnje, je s Kendovo podporo vnovič slavil. Osredkarjevemu imenovanju na predstojniški piedestal so se uprli nekateri zdravniki, češ da za to mesto ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Po njihovih besedah so mu manjkale delovne izkušnje ter organizacijske in vodstvene sposobnosti.

V majskem pismu strokovnemu direktorju kliničnega centra Sergeju Hojkerju, katerega odziva niso dočakali, so med drugim opozorili: »Doc. dr. Osredkar se je šele oktobra 2014 vrnil na delo v UKC Ljubljana, po dve leti trajajočem neplačanem dopustu. Tudi pred to odsotnostjo je po specialističnem izpitu iz pediatrije le kratek čas opravljal klinično delo na oddelku, saj se je v tujini več let ukvarjal z laboratorijskim raziskovalnim delom na živalih, in ne izpolnjuje pogoja o 'najmanj štirih letih delovnih izkušenj s področja dela ustrezne specialnosti'. V času kliničnega dela na našem oddelku ni opravljal nikakršnih vodstvenih nalog.«

Zmotilo jih je tudi, da je eden redkih zdravnikov na oddelku, ki ima opravljeno zgolj osnovno specializacijo iz pediatrije, dodatne iz otroške nevrologije pa ne. Vendar Kenda vztraja, da je Osredkar izpolnjeval razpisne pogoje.

Računi brez krčmarja

Kot je še pojasnil strokovni direktor klinike, so mu povedali za dogovor znotraj oddelka, da se na prvi razpis ne bo prijavil nihče. Po njegovih besedah je bilo namreč načrtovano, da se nekdanjemu predstojniku oddelka Davidu Neubauerju vedejevski mandat podaljša še za eno leto, da bo lahko v to delo uvajal Osredkarja. A jim je premešala štrene omenjena zdravnica, zaradi katere je bil potem za vedeja imenovan kar Osredkar.

Neubauer je bil sicer že po izteku dolgoletnega predstojništva za vršilca dolžnosti imenovan, čeprav so nekateri člani strokovnega kolegija opozarjali, da so se v zadnjih letih njegovega vodenja kadrovske in strokovne razmere na oddelku slabšale. V pismu Kendi so decembra 2013 ugotavljali, da z močno okrnjeno kadrovsko zasedbo niso več sposobni zagotoviti enakega obsega opravljenega dela in ne potrebne kvalitete, da zaostajajo po številu akademskih nazivov, saj že vrsto let komajda izpolnjujejo klinične obveznosti, da so preveč obremenjeni in da kljub dvojni specializaciji in vsemu dodatnemu znanju sodijo v krog najslabše plačanih specialistov na kliniki.

Zdaj se po njihovih besedah kadrovska stiska samo še veča. Letos so sicer dva zdravnika zaposlili, a sta dva že odšla, še ena zdravnica pa odhaja decembra. Ostalo bo torej deset zdravnikov, od teh le štirje otroški nevrologi. Še pred tremi leti jih je bilo trinajst.

Kenda odgovarja, da je nezadovoljnih zgolj peščica, medtem ko Osredkar dodaja, da je vse delo na oddelku in v ambulantah narejeno, brez vsakršnih izpadov ali težav, gibanje števila zdravnikov na oddelku pa po njegovem nima neposrednega vpliva na kakovost opravljenega dela. Z zadnjo trditvijo se nekateri njegovi podrejeni ne strinjajo, saj usposobljene ljudi z dolgoletnimi izkušnjami in dodatnim znanjem, predvsem nevrofiziologije, nadomeščajo z zdravniki, ki so pravkar opravili specialistični izpit iz pediatrije: »Šolanje otroškega nevrologa traja vrsto let in to zagotovo vpliva na kakovost obravnave otrok.«

Ponavljajoči se vzorec

A vrnimo se k vedejevstvu, ki formalnopravno po vsem sodeč sploh ne obstaja. Med izrednim upravnim nadzorom na nevrološki kliniki je namreč ministrstvo ugotovilo, da je bila Janja Pretnar Oblak določena za vršilko dolžnosti predstojnice kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, čeprav tega položaja noben pravni akt ljubljanskega kliničnega centra ne predvideva. Po zakonu o zavodih je namreč opravljanje nalog v. d. predvideno zgolj za direktorja in strokovnega vodjo oziroma strokovnega direktorja, interni splošni akti (ustanovitveni akt, statut in drugi) pa vršilcev dolžnosti za druga delovna mesta ne predvidevajo, zato tudi ne določajo trajanja in pogojev za nastop takega vedejevstva.

Če je res tako, potem tudi Osredkar in Neubauer nikoli ne bi smela biti imenovana za vršilca dolžnosti. Kenda odgovarja, da je postopke glede tega vodila kadrovska služba kliničnega centra, tako kot vedno doslej, in verjame, da so bili vodeni pravilno: »Vsebinski razlogi za odločitve pa so bili v pristojnosti mene kot strokovnega direktorja klinike, strokovnega direktorja UKC in generalnega direktorja.«

Kadrovsko službo kliničnega centra smo prosili za razlago pravne podlage za imenovanje vršilcev dolžnosti vodij oddelkov in služb, a nam niso odgovorili. Je bilo pa vedejevstvo, kot kaže, ustaljena praksa v primerih, ko so se na razpise prijavili sicer strokovno kompetentni ljudje, a ne dovolj všečni odgovornim. V podkrepitev tega preletimo dogajanje v službi za kardiologijo na pediatrični kliniki, kjer je praksa enaka zgoraj opisani.

Brez ustreznih izkušenj, drugič

Tomaž Podnar, ki je službo za kardiologijo vodil od julija 1999 do januarja 2012, se je po koncu mandata edini prijavil na razpis za ponovno zasedbo tega delovnega mesta. Za pol leta so ga imenovali zgolj za vršilca dolžnosti. Aprila 2012 je bil razpis ponovljen, nanj pa se je poleg Podnarja prijavil še kardiolog Uroš Mazić. Generalni direktor UKC je na vedejevski položaj imenoval Mazića, čeprav ta ni izpolnjeval razpisnih pogojev, saj ni imel vodstvenih izkušenj, poleg tega pa so bile strokovne reference prijavljenih kandidatov povsem neprimerljive – Podnar je denimo habilitiran profesor, Mazić pa zgolj magister. Poleg tega naj bi bil vpleten v vrsto strokovnih nesoglasij in disciplinskih prekrškov, o katerih je bil obveščen tudi Kenda.

Julija 2013 je bil ponovno objavljen razpis. Nanj se je poleg Podnarja in Mazića prijavil še kardiolog doc. dr. Samo Vesel. Kljub slabšim referencam od protikandidatov je spet slavil Mazić. Podnar in Vesel, sicer zdravnika, ki sta v javnosti postala znana po tem, da sta bila ves čas kritična do spornega programa otroške srčne kirurgije in sta v zvezi s tem tudi prva vložila ugovor vesti, nista bila niti povabljena k predstavitvi svojih programov in stališč.

Kenda pravi, da jih je sicer proučil, ni pa se mu zdelo potrebno vabiti na pogovor sodelavcev, katerih delo in razmišljanja po toliko letih skupnega sodelovanja odlično pozna. Mazić je kasneje od predstojništva odstopil, vedejevstvo te službe pa je prevzel kar strokovni direktor klinike. Januarja so za zasedbo tega delovnega mesta objavili nov razpis. Podnar se je spet prijavil, a so razpis razveljavili. Zdaj menda potekajo novi dogovori, da bi Podnar službo prevzel.

Po Kendovi razlagi ga v preteklosti ni več hotel predlagati za vodjo službe, ker po njegovem ni razumel vodstvene funkcije. »Moja pravica kot strokovnega direktorja je, da se o kandidatih izrečem, ni pa moje mnenje obvezujoče za odločanje o tem, ali bo nekdo imenovan ali ne. To je stvar vodstva UKC,« je razložil Kenda.

Podnar ni dosegal njegovih meril glede sodelovanja, strokovno pa mu nima nič očitati, nasprotno, prepričan je, da je na svojem področju velik strokovnjak: »Na oddelku, ki ga je vodil več let, so bili porušeni medčloveški odnosi, na medčloveški ravni so se dogajale stvari, ki se ne bi smele.« Kenda poudarja, da ga je sicer predlagal za enoletno vedejevstvo, a so razpis ponovili že čez pol leta. Za enoletno obdobje ga je predlagal, ker je upal, da se bodo odnosi na oddelku v tem času umirili, zdaj pa bi mu spet dal priložnost, kot pravi, za 'popravni izpit'.

Podnar nam je zaupal, da je službo sicer pripravljen prevzeti, vendar le pod nekaterimi pogoji.

Govorice o slovesu

Ali strokovni direktor pediatrije še uživa zaupanje prvega moža kliničnega centra Andreja Baričiča, nismo izvedeli. Smo pa slišali, da se je ta že pogovarjal z več ljudmi, ki bi bili pripravljeni stopiti v čevlje Rajka Kende. Tudi ta je o tem obveščen, vendar z Baričičem še ni govoril. Javno je že povedal, da je svoje mesto takoj pripravljen odstopiti nasledniku, ki bi mu brez izgube uspelo ohranjati sedanje stanje.

Štirimilijonska izguba se mu ne zdi dovolj velik razlog za slovo, po njegovih besedah je namreč odsev dejstva, da pri otrocih ne varčujejo, zavarovalnica pa da opravljenih del ne obračunava ustrezno, kar je pred časom potrdil tudi svet zavoda. Da bi moral oditi zaradi težav v programu otroške srčne kirurgije, s katerimi so ga redno seznanjali, pa ni ukrepal, se prav tako ne strinja, češ da je program spadal pod kirurško kliniko. To ponazori s primerjavo, kot bi zaradi težav na katerem od oddelkov pediatrične klinike 'odletel' direktor kirurške klinike, češ da je premalo odločno opozarjal na problem.

Kadrovska politika pa verjetno tudi ne bi smela biti vzrok za njegov odhod, saj je vendar naredil vse, da so na vodstvenih položajih pravi ljudje.