Šokantna razkritja za agencijo

Kmalu po objavi panamskih dokumentov je službo na agenciji za zdravila izgubil inšpektor Janez Obreza. Pravico išče na sodišču.
Objavljeno
15. maj 2017 11.09
Brigite Ferlič Žgajnar
Brigite Ferlič Žgajnar

V petek se je končala glavna obravnava v tožbi, ki jo je Janez Obreza vložil proti javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. Odpustili so ga, ker med bolniškim dopustom, ki ga je nastopil po razkritju afere Panamski dokumenti, ni hotel vrniti službenega računalnika.

Janez Obreza je kmalu po objavi panamskih dokumentov, razkritih lanskega aprila v Delu, ostal brez zaposlitve na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Dobil je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi; očitali so mu storitev kaznivega dejanja. S pojasnili, kaj je bil glavni razlog za odpustitev, so bili na agenciji pred časom skopi: »Žal vseh podrobnosti postopkov v tej fazi ne moremo razkrivati, saj je od tega odvisen tudi razplet. Nekaterih informacij pa tudi ne smemo posredovati zaradi varstva osebnih podatkov.«

Obreza je ravnanje agencije izpodbijal s tožbo. Na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču so se v zvezi s tem zvrstile tri obravnave, zadnja v petek. Jasno je postalo, da je bil ključni razlog, ki je vodil k izredni odpovedi zaposlitve, dejstvo, da v času, ko je bil na bolniškem dopustu, kljub pozivom in obisku detektiva, ki ga je najela agencija, ni hotel vrniti osnovnega delovnega sredstva delodajalca – računalnika. To je storil šele po tistem, ko so ga odpustili. Primopredaja je tedaj trajala kar šest ur. Med razlogi za odpoved pa naj bi bil tudi ta, da je po njegovem odhodu na bolniški dopust nastala zmeda v inšpektorskem sektorju. Zaposleni naj bi namreč dobivali navodila tako od Obreze kot od direktorice Andreje Čufar.

Ogrožen je bil delovni proces

Na petkovi obravnavi so zaslišali tri priče: Stanislava Primožiča, namestnika direktorice JAZMP, ter inšpektorja Adrijano Tivadar in Miklavža Tadeja Eiselta.

Primožič je povedal, da se odnos vodstva agencije do Obreze, ki je bil po njegovem med najbolj izkušenimi inšpektorji, po aferi Panamski dokumenti ni spremenil. So se pa zavedali nastalih tveganj, zato je bil tudi podan predlog, da ga za čas, dokler se zadeva dokončno ne razčisti, začasno umaknejo iz najbolj izpostavljene vloge inšpektorja. A sledil je zaplet z računalnikom.

Stanislav Primožič, namestnik direktorice na JAZMP: Z afero panamskimi dokumenti je bil na agenciji obrnjen nov list. Odprla so se nova področja, ki jih dotlej ni bilo. Foto: Ljubo Vukelič/Delo

Namestnik direktorice je še dejal, da je bila zadeva s panamskimi dokumenti za vse šokantna: »Obrnjen je bil nov list. Odprla so se nova področja, ki jih dotlej ni bilo.« Zaradi tega dogodka so po njegovih besedah nastala sistemska tveganja, ogrožen je bil delovni proces. Kot je dejal, so računalnik hoteli dobiti, ker so bile na njem vse ključne informacije, s katerimi bi začete inšpekcijske postopke lahko končali.

Skrb v zvezi s tem je po njegovih besedah izrazila tudi inšpicirana Krka. To, da jim je Obreza poslal želene podatke, po njegovem v takratni situaciji ni bilo dovolj. »Hoteli smo vso dokumentacijo in podatke, saj bi lahko vsak hip potrebovali kakšno zadevo, Obreza pa je bil na dolgotrajni bolniški,« je bil na sodišču jasen Primožič. Zatrdil je, da nanje ni nihče pritiskal v smislu, da bi morali inšpektorju odpovedati delovno razmerje. Nasprotno, po izbruhu afere so ga še vedno videli v delovnem procesu, so pa dobivali jasna znamenja, da je treba primer obravnavati z vso resnostjo.

Zadnjo bo reklo sodišče

Tivadarjeva, ki je bila določena za nadomeščanje Obreze po njegovem odhodu na bolniški dopust, je povedala, da ga je zgolj enkrat prosila za zapiske, ki jih je potreboval kolega. Ni se spomnila, da bi poleg njega še kdo drug kaj potreboval: »Nisem potrebovala podatkov, kar je bilo treba, je pošiljal sproti sam.«

Eiselt je potrdil, da je potreboval zapiske o dveh inšpekcijah, ki so ju opravili v marcu, in da mu jih je Obreza tudi posredoval. Pojasnil je, da so zapisnike ob inšpekcijskem nadzoru lahko delali na pametnem telefonu, papirju in računalniku. Iz tega naj bi Obrezi v prid izhajalo, da s tako želenim računalnikom na agenciji niso mogli dobiti vseh dokumentov in zapisov, torej bi bil lahko računalnik le priročen razlog za odpustitev. Toda zadnjo besedo bo seveda imelo sodišče s sodnico Snežano Zorc na čelu.

Panamski dokumenti sicer kažejo, da je Obreza na Samoi, Britanskih Deviških otokih in v Hongkongu prek azijskega urada panamske družbe Mossack Fonseca leta 2011 ustanovil štiri podjetja. Sam je povezavo s temi podjetji zanikal, češ da so mu ukradli identiteto. In prav kraja identitete, ki bi se po njegovem lahko zgodila tudi, ko je prek agencije pridobival vizume za vstop v tretje države, je omajala zaupanje v to, da bi vrnil računalnik, češ da bi se morda lahko zgodila še kakšna zloraba.

Z izredno odpovedjo delovnega razmerju Obrezi, ki je medtem že našel drugo zaposlitev, je imela agencija do aprila dobrih 15 tisoč evrov stroškov.