Tiskane izdaje
Ogroženi Deželna banka Slovenije je v hudih težavah. Njen največji lastnik – Kapitalska zadruga pod vodstvom Petra Vriska – je namreč globoko v dolgovih. Med kmeti in zadrugami, članicami Kapitalske zadruge, vlada razburjenje. Skrbi jih, kakšna prihodnost jih čaka.
Toda tudi kmetje oziroma zadružniki se bodo enkrat morali odločiti, kaj hočejo, koga podpirajo in s kom hočejo v prihodnost. Kajti vse kaže, da je Vrisk, ki že več kot dve desetletji obvladuje slovenski zadružni sistem, pripeljal Kapitalsko zadrugo na rob finančnega zloma. Ta je sicer v lasti kmetijskih zadrug, vse niti pa ima v rokah Vrisk, ki je tudi predsednik zadružne zveze Slovenije (ZZS) in prvi nadzornik Deželne banke. Kapitalska zadruga je sicer lastnica 47 odstotkov delnic DBS, dejansko pa obvladuje večino lastništva v banki.
V čem je težava? Konec septembra mora Kapitalska zadruga banki BKS vrniti 9,5 milijona evrov (gre za preostanek posojila iz leta 2007, ko je Kapitalska zadruga tekmovala s KD Group pri prevzemu DBS), a tega denarja še vedno nima zagotovljenega. Prihodki iz denacionalizacijskih postopkov so se ustavili, dividend na 30 milijonov, vloženih v banko, pa že deset let ni prejela in jih tudi še nekaj časa ne bo. V skrajnem primeru lahko torej BKS zaseže njene delnice.
Neuspešni poskusi reševanja
Vrisk že nekaj časa poskuša na vse načine zbrati potrebni denar, a mu slabo kaže. Čez dva dni, v sredo, 16. avgusta, se izteče rok za dokapitalizacijo Kapitalske zadruge. Julija je tako predsednik nadzornega odbora zadružne zveze Ivan Kure, ki je tudi podpredsednik Kapitalske zadruge, na direktorje zadrug naslovil pismo (mimogrede, v njem se je podpisal kar kot predsednik upravnega odbora ZZS), v katerem jih poziva k dokapitalizaciji Kapitalske zadruge.
»Z dokapitalizacijo v višini vsaj 5 milijonov evrov ostajamo večinski lastnik DBS. Razliko 4,5 milijona evrov bi lahko zagotovili s kreditom. Odplačevanje kredita bi bilo možno z delno odprodajo premoženja ZZS ter z opustitvijo določenih dejavnosti in z zmanjšanjem stroškov. V kasnejših letih pa se pričakuje tudi dividenda DBS.«
V nadaljevanju Kure piše, da bo treba, če dokapitalizacija ne uspe, delež v Kapitalski zadrugi odprodati, cena, ki jo lahko dosežejo, pa bi bila zelo nizka.
»Za nakup deleža ali celote se med drugimi zanima tuja finančna ustanova, katere hčerinsko podjetje opravlja podobno dejavnost, kot jo opravljajo slovenske zadruge. Če izgubimo DBS in jo dobi v last tuja konkurenca, se bo s tem zadružništvo tudi končalo,« navaja v pismu. Naj premislijo in se odločijo tako, da bo zadružništvo ostalo v slovenskih rokah, pravi Kure.
Zadružnike je julija s pismom nagovoril tudi direktor Kapitalske zadruge Bogdan Štepec. Obvešča jih, da je upravni odbor, ker pač zadruge niso zbrale dovolj denarja za poplačilo vseh obveznosti, sprejel sklep, da začnejo pogovore z morebitnimi zunanjimi vlagatelji in kreditodajalci, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri dokapitalizaciji in vidijo v DBS primernega partnerja za nadaljnji razvoj. Kot smo izvedeli, je posledica takšnega razmišljanja tudi dejstvo, da zdaj Ilirika že poizveduje o zanimanju za prodajo 74,33 odstotka delnic DBS (gre za delež Kapitalske zadruge in KD Group).
Čedalje glasnejša
Sicer pa posledica dolgoletnega Vriskovega obvladovanja zadružništva in njegove ekonomije niso več samo težave kmetov, pač pa Vrisk išče podporo in pomoč tudi v vrstah vladajoče politike. Menda je zaradi položaja slovenskega zadružnega sistema, do katerega ga je po več kot dveh desetletjih na različnih visokih funkcijah pripeljal Vrisk, prejšnji teden dopust prekinil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Vrisk namreč med drugim podporo išče na gospodarskem ministrstvu, kamor je bila naslovljena prošnja, da bi Kapitalski zadrugi priskočil na pomoč javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja iz Ribnice, ki deluje v okviru ministrstva.
O prošnji mora zdaj odločiti ministrstvo oziroma vlada, kjer pa se prav tako krešejo mnenja o tem, kaj storiti. Kot je slišati, ima menda tudi minister dovolj Vriskovih mahinacij, zato se prav lahko zgodi, da predlog sploh ne bo prišel na dnevni red vladne seje. Pa tudi če bi prišel, je treba pred uresničitvijo takšne ideje izpolniti vrsto zahtevnih postopkov, za izpeljavo katerih je premalo časa, upoštevaje dejstvo, da mora Kapitalska zadruga posojilo poplačati do konca septembra.
Direktor regionalnega razvojnega sklada Velislav Žvipelj nam je povedal, da je prošnja za sodelovanje prišla na ministrstvo, oni pa so bili z njo seznanjeni. »Kapitalska zadruga je proučila naše pravne akte in razbrala, da naj bi bili mi pristojni za pomoč, kakršno iščejo. Mi moramo zastopati javni denar in javni interes in pred vsakršno izvedbo morajo biti dokazani merljivi in časovno opredeljeni učinki.«
Medtem pa so čedalje glasnejše govorice, da bi bili mnogi pripravljeni tako ali drugače pomagati pri reševanju finančnih težav Kapitalske zadruge, vendar bi bila pred tem potrebna korenita kadrovska prevetritev v sistemu vodenja zadružništva, ki ga že leta obvladuje peščica s Petrom Vriskom na čelu. Seveda smo vprašanja, povezana z aktualnim dogajanjem, naslovili tudi na Vriska, a ta, tako kot običajno, na njih ne odgovarja.
