Tiskane izdaje
V ozadju pestrega dogajanja na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer se vsako leto srečuje tudi smetana odločevalcev in kreatorjev domače kmetijske politike, marsikoga zaposluje vprašanje, kaj se dogaja v Zadružni zvezi Slovenije, kaj v Kapitalski zadrugi, kaj bo z Deželno banko Slovenije in v čigavih rokah bo naposled končala.
Kapitalska zadruga, katere lastnice so kmetijske zadruge, združene v zadružni zvezi, mora namreč avstrijski banki BKS do konca septembra vrniti 9,5 milijona evrov posojila, ki ga je najela leta 2007 – v času, ko je tekmovala s KD Group pri prevzemu Deželne banke Slovenije (DBS). Potrebnega denarja še vedno ni. Če ga ne bo, lahko v skrajnem primeru posojilodajalka zaseže njene delnice. V BKS sicer ne dajejo nobenih informacij, slišati pa je že bilo, da bi svoj delež v deželni banki nemudoma prodali in da naj bi celo že imeli interesente za nakup.
Toda ta scenarij je vsaj za zdaj malo verjeten. Precej bolj verjetno se zdi, da bi BKS odobrila podaljšanje roka za vrnitev posojila, a to bi bržkone prišlo v poštev samo v primeru, da bi se razmere v zadružni zvezi in Kapitalski zadrugi korenito spremenile, kar z drugimi besedami pomeni tudi temeljito kadrovsko prevetritev v vrhu zadružnega sistema. BKS pa je menda že dobila signal, da se »nekaj dogaja« ...
Vrisk zavit v molk
Aktualni predsednik zadružne zveze, ki je tudi predsednik Kapitalske zadruge in prvi nadzornik deželne banke, Peter Vrisk si že nekaj časa neuspešno prizadeva zbrati potreben denar. Pred nedavnim je sicer za Radio Slovenija izjavil, da je optimist, na čem temelji ta optimizem, pa ni povedal, češ da gre za poslovne skrivnosti, ki da jih ne more razkrivati. To je tudi sicer njegov najpogostejši odgovor na vsakršna vprašanja, povezana z reševanjem dolgov v Kapitalski zadrugi.
Na Vriska smo minuli teden znova naslovili nekaj vprašanj o aktualnem dogajanju, med drugim, ali bo morda na radgonskem sejmu svojemu članstvu razkril konkretne rešitve Kapitalske zadruge glede poplačila kredita do DBS, da članstvo ne bi bilo več v tolikšni negotovosti glede usode »svoje« banke, vendar skladno s svojo prakso niti tokrat ni jasno odgovoril in tako še naprej ignorira vprašanja, ki še kako zanimajo vsaj 60 kmetijskih zadrug, povezanih v zadružni zvezi. S Kapitalske zadruge pa so poslali zgolj uradno sporočilo: »Kapitalska zadruga, z. b. o., je v fazi aktivnosti za poravnavo svojih obveznosti do banke upnice. Vse aktivnosti potekajo v skladu s pravili in sklepi organov zadruge. Zaradi kompleksnosti aktivnosti ne moremo dajati parcialnih odgovorov.«
Država ne da niti centa
A vse kaže, da so razmere v zadružništvu dosegle vrelišče in da je ne samo kmetom v kmetijskih zadrugah, ampak tudi politiki dovolj sprenevedanja in slepomišenja o tem, kaj se dogaja v zadružni zvezi pod Vriskovim vodstvom. Po naših informacijah sta dovolj podrobno z razmerami seznanjena tudi kmetijski in gospodarski minister, Dejan Židan in Zdravko Počivalšek, ki sta prejšnji teden za tesno zaprtimi vrati opravila nekaj pomembnih pogovorov o tej temi. Počivalšek naj bi že jasno povedal, da država za reševanje nastale situacije ne namerava odšteti niti centa, pa čeprav premier Miro Cerar menda moleduje, naj »nekaj naredijo«.
Čeprav je bil Počivalšek prejšnji teden formalno na dopustu, kaže, da ni imel veliko časa za oddih in sprostitev. Med drugim naj bi se sestal z nekaterimi direktorji tako imenovanih opozicijskih kmetijskih zadrug, v katerih menijo, da je dozorel čas za Vriskov umik s položaja predsednika zadružne zveze. Zaradi vse večjih tovrstnih pritiskov je pestro tudi na najvišji politični ravni. Kajti Vrisku je nedvomno uspelo, tudi ali predvsem s pomočjo zadružnega kapitala, torej denarja kmetov oziroma kmetijskih zadrug, stkati močno zaledno mrežo, ki vključuje vrsto vplivnih ljudi iz politike in gospodarstva, ki spričo krhanja Vriskovega imperija skušajo na pogorišče pristaviti svoj »rešilni« lonček.
Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Ljubljana. Foto: Tomi Lombar/Delo
Telekom trka na vrata DBS
Ker so prvotni načrti za dokapitalizacijo Kapitalske zadruge, kot si jih je zamislil Vrisk, propadli in ker kmetje niso več pripravljeni metati denarja vanjo, saj ga je zadnja leta menda »preveč poniknilo« (govori se tudi o zadevah, zrelih za kazensko ovadbo), je zdaj odprl lov za druge vlagatelje.
Medtem ko se je že pred časom omenjalo, da naj bi se Vrisk dogovarjal za finančno operacijo z Alenko Žnidaršič Kranjc iz Prve zavarovalnice, se po naših informacijah zdaj za nakup deleža Kapitalske zadruge pri BKS zanima Telekom Slovenije. Vstop Telekoma v DBS sicer ne bi bil nič presenetljivega, saj je navsezadnje to lahko poslovna priložnost, poleg tega je znano, da danes telekomi po vsem svetu iščejo dodatne možnosti razvoja zaradi zniževanja njihovih marž in da imajo nekateri veliki operaterji že tudi »svoje« banke. Sicer pa naj spomnimo, da je podpredsednica nadzornega sveta Telekoma Bernarda Babič, ki je bila do pred nekaj meseci ena od nadzornikov DBS, a je nato sama podala odstopno izjavo, bojda ravno zaradi nestrinjanja z načinom delovanja Petra Vriska, ki je poleg številnih funkcij, kot rečeno, tudi prvi nadzornik DBS.
Še vedno je za pomoč Kapitalski zadrugi zainteresiran ribniški regionalni razvojni sklad, toda ta sme posojila dajati le za projekte, ki izkazujejo razvojno vizijo, tega pogoja pa ne zadružna zveza ne Kapitalska zadruga ta hip ne izpolnjujeta. Tudi zato se veliko govori o novi, drugačni prihodnji viziji in postavitvi domačega zadružnega sistema. In seveda o novih kadrih – ljudeh, ki imajo znanje in izkušnje, s katerimi bi lahko potegnili zadružni voz naprej. Zato celo z najvišjih instanc prihajajo razlage, češ če po eni stani obstaja močan interes, da se zadružništvo ohrani in naredi prebojni korak naprej, po drugi strani pa obstajajo močni argumenti, kako in s kom bi to naredili, potem bi se bržkone tudi posojilodajalec, torej BKS, potrudil, da bi morda podaljšal datum poplačila posojila.
Mesec pred apokalipso
Dejstvo je, da mesec dni pred iztekom roka za vračilo posojila v zadružnem sistemu ne poznajo pravih rešitev za poplačilo dolga do banke BKS. Vrisk sicer nenehno obljublja zadružnikom, da bo intenzivno iskal rešitev, vendar v zadrugah znajo povedati, da niso obveščeni o ničemer in da kot že dve desetletji, odkar obvladuje sistem, tudi tokrat o vsem odloča sam. »Na sejmu v Gornji Radgoni ga bodo spet polna usta lepih besed, slikal se bo s premierom in ministri, kot da je vse v najlepšem redu,« nam je dejal eden od naših sogovornikov, ki pa zaradi stanja stvari, kot se je izrazil, ni želel biti imenovan.
V mnogih kmetijskih zadrugah pa poudarjajo, da je zdajšnji sistem izpet in da nujno potrebujejo takega, ki bo zagotavljal varnost in uspešnost tako malim kot velikim zadrugam, vsem skupaj pa močno pogajalsko izhodišče tako v odnosih do trga kot do države. Vsekakor bo treba prilagoditi slovensko kmetijstvo in zadružništvo novim razmeram na trgu.
Ni dvoma, da se obeta vroča zadružna jesen. Kajti mnogi sporočajo, da jim je dovolj tega, da imajo zadružno zvezo, ki naj bi skrbela za enotno nabavno trženje, pa še vedno vsaka zadruga kupuje material posamično pod slabšimi pogoji; ki naj bi skrbela za enotno prodajno trženje, pa so še vedno ključni tekmeci zadruge med sabo; ki naj bi skrbela za razvojne projekte zadrug, pa še vedno vsaka išče svoje projekte; ki naj bi skrbela za pospeševanje prodaje zadrug, pa še vedno nima službe za javno naročanje, sporazumov s trgovskimi verigami (razen pogodbe z Mercatorjem, katere vsebina je anonimna, rezultati pa klavrni); ki naj bi skrbela za razvoj lastne blagovne znamke, pa se zadruge še vedno ponujajo v franšize drugim trgovskim verigam; ki neracionalno troši prihodke, namesto da bi jih uporabili za projekte za krepitev zadružnega sistema. Dovolj jim je, pravijo, da imajo zadrugo, v kateri zadružniki ne smejo razmišljati drugače kot njen predsednik, zato si preprosto želijo demokratično vodeno zadrugo z novim vodstvom.
