Lunos v Mariboru zagnal proizvodnjo lastnega izdelka
Slovenija zadnja leta pospešeno vlaga v energetsko učinkovitost javnih stavb, zdaj pa bi za zračenje odpirali okna, opozarja direktor Lunosa Milan Kuster.
Odpri galerijo
Lunos je zahteven in hkrati radodaren delodajalec, vse nas vodi zaveza, da naše delo ni zgolj posel, ampak je izboljševanje kakovosti življenja naših kupcev, pravi Milan Kuster. FOTO: Jure Eržen/Delo
Po izbruhu novega koronavirusa številne organizacije s Svetovno zdravstveno organizacijo in Evropskim centrom za preprečevanje bolezni na čelu opozarjajo na pomen kakovostnega zraka za preprečevanje širjenja okužbe, za izboljšanje stanja v javnih ustanovah države namenjajo precej sredstev. V Sloveniji na tem področju ni premikov, pravi Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, ki pri nas pokriva tri četrtine trga prezračevanja prostorov. Drugače pa je pri zasebnih lastnikih, v zadnjih letih se jih čedalje več zaveda pomena kakovosti zraka, kar se močno odraža tudi v poslovnih rezultatih podjetja.
Nemčija je v zadnjem obdobju namenila več kot pol milijarde evrov za tehnološko prezračevanje v javnih uradih, muzejih, šolah in na fakultetah, ameriška vlada pa iz njihovega sklada za okrevanje 122 milijard dolarjev za izboljšave v osnovnih in srednjih šolah.
V Sloveniji je nedavno na to temo potekala nujna seja odbora DZ za zdravstvo, na kateri pa ni bilo preboja, medtem ko se je na posvetu o pomenu pravilnega prezračevanja za zdravo bivanje v javnih stavbah v organizaciji GZS izoblikovalo stališče, da so ta vlaganja potrebna, sredstva pa so na voljo v evropskem načrtu za okrevanje in odpornost. S tem se strinja tudi Kuster.
Opažamo, da se na splošno krepi interes fizičnih oseb za zdrav način življenja, prehranjevanja in tudi zdravo bivalno okolje. Večina razvitih držav Evropske unije je prepoznala prezračevanje kot zelo učinkovito rešitev v boju z virusom, za kar so naredili tudi konkretne korake. Nemčija je lani kot odziv na epidemijo vložila pol milijarde evrov v prezračevanje javnih objektov. Povprečni Evropejec preživi 90 odstotkov časa v zaprtih prostorih in je prezračevanje eden ključnih elementov kakovosti bivanja. V Nemčiji je delež vgrajenih prezračevalnih sistemov tako v domovih kot pisarnah in javnih prostorih veliko večji kot v Sloveniji.
Nič ni bilo storjenega, kljub številnim predlogom za optimalne rešitve vertikalnega prezračevanja učilnic, ki smo jih razvili v preteklosti. Ne samo da ni interesa ministrstva za zdravje in države kot take, zdi se mi tragično, ko poslušam o priporočilih za zračenje skozi okna. V zadnjih letih smo v Sloveniji ogromno sredstev namenili za energetsko sanacijo javnih objektov, da bi porabili manj energije, zdaj pa se pogovarjamo o zračenju skozi okna, in to pet minut na šolsko uro. Resnica je, da se v tem času ne izmenja niti tretjina zraka v učilnici, se pa ohladi. Naslednjo šolsko uro učence zebe, ogrevalni sistem deluje z vso močjo in nato spet sledi petminutno odpiranje …
Tako se zavestno meče denar skozi okno, in če bi naredili izračun, bi videli, da se za to porabijo milijoni evrov, medtem ko imamo sistem prezračevanja z rekuperacijo, ki učinkovito izmenjuje zrak večkrat na uro, in to brez hrupa z ulice, brez vdora umazanega zraka v prostor, in ki je v razvitih evropskih državah lepo sprejet. Verjetno bi za 50 milijonov evrov lahko prezračili vse učilnice v Sloveniji.
To je alternativa odpiranju oken in neskončnemu metanju denarja skozi okno. Dejstvo pa je, da je za preprečevanje širjenja virusa zračenje nujno. Raziskava, narejena na nemškem Inštitutu Maxa Plancka, je pokazala, da je v 60 kvadratnih metrov veliki neprezračevani učilnici s 23 učenci kar 21-odstotna verjetnost okužbe, samo z vgradnjo prezračevalnega sistema se ta možnost zmanjša na dva odstotka.
Ne glede na vse smo v zadnjem obdobju naš prezračevalni sistem vgradili v precej posameznih učilnic v šolah (na stroške šol), prihodnje leto bomo dokončali še drugo polovico naložbe v enem od javnih domov za starostnike, kar financira občina, opremljamo zasebne klinike in domove za starejše. Na tem področju potrebujemo sistemsko rešitev.
Trdim, da to ta trenutek ni težava. V načrtu za okrevanje in odpornost je sicer veliko napisanega o energetskih sanacijah javnih stavb, nič pa o prezračevanju, kar je z vidika stavb zelo slabo, saj jih na ta način nepredušno zatesnimo. A če bi kot razlog za črpanje evropskih sredstev pri naložbi v prezračevanje navedli covid-19, bi denar z lahkoto pridobili. Večkrat slišim očitek, da o tem govorim, da bi Lunos dobil posel. Vendar nas je v Sloveniji 20 ali 30 podjetij, ki se ukvarjamo s tem področjem, mi smo res največji, a javni razpis bi odprl vrata tistim, ki bi dali najboljšo ponudbo.
Povpraševanje se je močno povečalo. Z naročili fizičnih strank, med katere sodijo tudi podjetja, se je naša realizacija povečala za 40 odstotkov. Dnevno dobivamo povpraševanja iz podjetij, veliko je frizerskih salonov, zobozdravstvenih ambulant … Zdaj na leto uredimo prezračevanje v približno 7000 objektih.
Niti ne. Nanj ne gledamo niti kot na problem niti kot na posebno poslovno priložnost. Na slovenskem trgu smo enajst let, v zadnjih letih rastemo v povprečju za 40 odstotkov na leto, ves čas povečujemo dodano vrednost na zaposlenega, ki je še pomembnejši kazalnik. Prepričan sem, da bi tudi brez epidemije dosegli približno enako rast. Smo stabilno podjetje z visokimi standardi, v tujini prejemamo nagrade za kakovost.
Naša panoga je zanimiva, v Sloveniji smo jo ustvarili sami in ljudem razložili, kako lahko rešimo probleme, ki jih ni prej nihče. To smo delali sistematično, število strank je raslo, s tem pa dober glas o nas. Tako se je večala tudi naša ekipa – zdaj nas je 21 zaposlenih in 35 monterjev, ki so naši zunanji sodelavci –, pri tem pa smo skrbeli, da v podjetje prihaja kakovosten kader, da smo energetsko usklajeni, da je naš skupni interes zdrava rast podjetja.
Pomembno je, da se vsi dobro počutijo, zato imamo zelo nadpovprečne plače, ki si jih sodelavci brez dvoma zaslužijo. Zato so tudi udeleženi pri dobičku, dobijo letne nagrade, izplačamo najvišji dovoljeni regres, vsako leto skupaj odidemo za teden dni na Kanarske otoke. Lunos je zahteven in hkrati radodaren delodajalec, vse nas vodi zaveza, da naše delo ni zgolj posel, ampak je izboljševanje kakovosti življenja naših kupcev.
Da. Poslovno smo res uspešni, letos smo spet med najhitreje rastočimi podjetji v Sloveniji, namenimo pa vsako leto približno 200.000 evrov za podporo dobrim projektom. Poleg sponzorstev športnih, kulturnih in drugih prireditev naj povem, da kot družbeno odgovorno podjetje vsako leto brezplačno uredimo prezračevanje 20 do 30 lastnikom, ki živijo v slabih bivalnih razmerah in si ne morejo privoščiti investicije. To nas dodatno izpolnjuje. Zadovoljni smo, da lahko ljudem izboljšamo kakovost življenja. In če omenjate trajnost, bi rekel, da zame to pomeni dolgoročno pošteno, korektno delo z zadovoljnimi zaposlenimi in strankami.
Seveda, digitalizacija lajša delovne procese, da jih je mogoče izvajati bistveno hitreje in učinkoviteje. Ampak ključni so še vedno zaposleni, njihova predanost, znanje, kakovost, srčnost. Če tega ni, digitalizacija ne pomeni nič.
Z vidika našega najnovejšega produkta I-vent pa lahko govorim o tehnologiji povezljivosti. Enote se povezujejo prek omrežja wi-fi, upravljati jih je mogoče prek aplikacije ali daljinskega upravljalnika. Avtomatizacija omogoča merjenje kakovosti zraka – poleg temperature in vlage tudi vsebnost kisika v primerjavi s CO2, stopnjo radona in podobno. S tem se približujemo standardu, ki bo v EU začel veljati prihodnje leto in bo meril učinkovitost posameznega objekta po stopnji digitalizacije, ali omogoča spremljanje kakovosti zraka s senzorji v vsakem prostoru stanovanja oziroma objekta ter se samodejno odziva na stanje. Če je v prostoru preveč CO2, da se torej samodejno poveča prezračevanje in podobno.
Kot rečeno, smo letos na trgu predstavili nov produkt I-vent, ki smo ga razvili skupaj s kolegi iz Nemčije in se v tujini že pojavlja pod svojo blagovno znamko, v Sloveniji pa kot Lunosov produkt. Zagnali smo lastno proizvodnjo v Mariboru, v prihodnjih letih bomo verjetno morali investirati v novo proizvodno halo. Načrtujemo, da bo naše podjetje v prihodnosti še sodelovalo z Lunosom iz Nemčije, vendar bi to predstavljalo manj kot polovico naše realizacije. Glavnino dela bi opravili z lastnimi proizvodi in razvojem pod novo blagovno znamko I-vent.
Nemčija je v zadnjem obdobju namenila več kot pol milijarde evrov za tehnološko prezračevanje v javnih uradih, muzejih, šolah in na fakultetah, ameriška vlada pa iz njihovega sklada za okrevanje 122 milijard dolarjev za izboljšave v osnovnih in srednjih šolah.
V Sloveniji je nedavno na to temo potekala nujna seja odbora DZ za zdravstvo, na kateri pa ni bilo preboja, medtem ko se je na posvetu o pomenu pravilnega prezračevanja za zdravo bivanje v javnih stavbah v organizaciji GZS izoblikovalo stališče, da so ta vlaganja potrebna, sredstva pa so na voljo v evropskem načrtu za okrevanje in odpornost. S tem se strinja tudi Kuster.
Kako se je s pojavom covida-19 v Evropi povečalo zavedanje ljudi in odločevalcev v podjetjih, državi in zdravstveni stroki o pomenu kakovostnega zraka v prostorih?
Opažamo, da se na splošno krepi interes fizičnih oseb za zdrav način življenja, prehranjevanja in tudi zdravo bivalno okolje. Večina razvitih držav Evropske unije je prepoznala prezračevanje kot zelo učinkovito rešitev v boju z virusom, za kar so naredili tudi konkretne korake. Nemčija je lani kot odziv na epidemijo vložila pol milijarde evrov v prezračevanje javnih objektov. Povprečni Evropejec preživi 90 odstotkov časa v zaprtih prostorih in je prezračevanje eden ključnih elementov kakovosti bivanja. V Nemčiji je delež vgrajenih prezračevalnih sistemov tako v domovih kot pisarnah in javnih prostorih veliko večji kot v Sloveniji.
Kaj pa se je od lani premaknilo v Sloveniji?
Nič ni bilo storjenega, kljub številnim predlogom za optimalne rešitve vertikalnega prezračevanja učilnic, ki smo jih razvili v preteklosti. Ne samo da ni interesa ministrstva za zdravje in države kot take, zdi se mi tragično, ko poslušam o priporočilih za zračenje skozi okna. V zadnjih letih smo v Sloveniji ogromno sredstev namenili za energetsko sanacijo javnih objektov, da bi porabili manj energije, zdaj pa se pogovarjamo o zračenju skozi okna, in to pet minut na šolsko uro. Resnica je, da se v tem času ne izmenja niti tretjina zraka v učilnici, se pa ohladi. Naslednjo šolsko uro učence zebe, ogrevalni sistem deluje z vso močjo in nato spet sledi petminutno odpiranje …
Tako se zavestno meče denar skozi okno, in če bi naredili izračun, bi videli, da se za to porabijo milijoni evrov, medtem ko imamo sistem prezračevanja z rekuperacijo, ki učinkovito izmenjuje zrak večkrat na uro, in to brez hrupa z ulice, brez vdora umazanega zraka v prostor, in ki je v razvitih evropskih državah lepo sprejet. Verjetno bi za 50 milijonov evrov lahko prezračili vse učilnice v Sloveniji.
To je alternativa odpiranju oken in neskončnemu metanju denarja skozi okno. Dejstvo pa je, da je za preprečevanje širjenja virusa zračenje nujno. Raziskava, narejena na nemškem Inštitutu Maxa Plancka, je pokazala, da je v 60 kvadratnih metrov veliki neprezračevani učilnici s 23 učenci kar 21-odstotna verjetnost okužbe, samo z vgradnjo prezračevalnega sistema se ta možnost zmanjša na dva odstotka.
Ne glede na vse smo v zadnjem obdobju naš prezračevalni sistem vgradili v precej posameznih učilnic v šolah (na stroške šol), prihodnje leto bomo dokončali še drugo polovico naložbe v enem od javnih domov za starostnike, kar financira občina, opremljamo zasebne klinike in domove za starejše. Na tem področju potrebujemo sistemsko rešitev.
Nemčija je v zadnjem obdobju namenila več kot pol milijarde evrov za tehnološko prezračevanje v javnih uradih, muzejih, šolah in na fakultetah. FOTO: Simona Fajfar/Delo
Vrednost naložbe kljub temu ne bi bila nezanemarljiva.
Trdim, da to ta trenutek ni težava. V načrtu za okrevanje in odpornost je sicer veliko napisanega o energetskih sanacijah javnih stavb, nič pa o prezračevanju, kar je z vidika stavb zelo slabo, saj jih na ta način nepredušno zatesnimo. A če bi kot razlog za črpanje evropskih sredstev pri naložbi v prezračevanje navedli covid-19, bi denar z lahkoto pridobili. Večkrat slišim očitek, da o tem govorim, da bi Lunos dobil posel. Vendar nas je v Sloveniji 20 ali 30 podjetij, ki se ukvarjamo s tem področjem, mi smo res največji, a javni razpis bi odprl vrata tistim, ki bi dali najboljšo ponudbo.
Kako pa so se odzvali v podjetjih?
Povpraševanje se je močno povečalo. Z naročili fizičnih strank, med katere sodijo tudi podjetja, se je naša realizacija povečala za 40 odstotkov. Dnevno dobivamo povpraševanja iz podjetij, veliko je frizerskih salonov, zobozdravstvenih ambulant … Zdaj na leto uredimo prezračevanje v približno 7000 objektih.
Se torej covid-19 močno odraža pri vašem poslovanju?
Niti ne. Nanj ne gledamo niti kot na problem niti kot na posebno poslovno priložnost. Na slovenskem trgu smo enajst let, v zadnjih letih rastemo v povprečju za 40 odstotkov na leto, ves čas povečujemo dodano vrednost na zaposlenega, ki je še pomembnejši kazalnik. Prepričan sem, da bi tudi brez epidemije dosegli približno enako rast. Smo stabilno podjetje z visokimi standardi, v tujini prejemamo nagrade za kakovost.
Naša panoga je zanimiva, v Sloveniji smo jo ustvarili sami in ljudem razložili, kako lahko rešimo probleme, ki jih ni prej nihče. To smo delali sistematično, število strank je raslo, s tem pa dober glas o nas. Tako se je večala tudi naša ekipa – zdaj nas je 21 zaposlenih in 35 monterjev, ki so naši zunanji sodelavci –, pri tem pa smo skrbeli, da v podjetje prihaja kakovosten kader, da smo energetsko usklajeni, da je naš skupni interes zdrava rast podjetja.
Pomembno je, da se vsi dobro počutijo, zato imamo zelo nadpovprečne plače, ki si jih sodelavci brez dvoma zaslužijo. Zato so tudi udeleženi pri dobičku, dobijo letne nagrade, izplačamo najvišji dovoljeni regres, vsako leto skupaj odidemo za teden dni na Kanarske otoke. Lunos je zahteven in hkrati radodaren delodajalec, vse nas vodi zaveza, da naše delo ni zgolj posel, ampak je izboljševanje kakovosti življenja naših kupcev.
Digitalizacija lajša delovne procese, ampak ključni so še vedno zaposleni, njihova predanost, znanje, kakovost, srčnost. Če tega ni, digitalizacija ne pomeni nič.
Govorite o trajnostnem vidiku in družbeni odgovornosti podjetja kot delodajalca in tudi na splošno, do okolja.
Da. Poslovno smo res uspešni, letos smo spet med najhitreje rastočimi podjetji v Sloveniji, namenimo pa vsako leto približno 200.000 evrov za podporo dobrim projektom. Poleg sponzorstev športnih, kulturnih in drugih prireditev naj povem, da kot družbeno odgovorno podjetje vsako leto brezplačno uredimo prezračevanje 20 do 30 lastnikom, ki živijo v slabih bivalnih razmerah in si ne morejo privoščiti investicije. To nas dodatno izpolnjuje. Zadovoljni smo, da lahko ljudem izboljšamo kakovost življenja. In če omenjate trajnost, bi rekel, da zame to pomeni dolgoročno pošteno, korektno delo z zadovoljnimi zaposlenimi in strankami.
Milan Kuster: Lunos v zadnjih letih raste v povprečju za 40 odstotkov na leto, povečuje dodano vrednost, ki je še pomembnejši kazalnik. Prepričan sem, da bi tudi brez epidemije dosegli približno enako rast, v njej ne vidimo niti problema niti posebne poslovne priložnosti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Digitalizacija je na vseh področjih zelo aktualna tema, kako spreminja vašo panogo?
Seveda, digitalizacija lajša delovne procese, da jih je mogoče izvajati bistveno hitreje in učinkoviteje. Ampak ključni so še vedno zaposleni, njihova predanost, znanje, kakovost, srčnost. Če tega ni, digitalizacija ne pomeni nič.
Z vidika našega najnovejšega produkta I-vent pa lahko govorim o tehnologiji povezljivosti. Enote se povezujejo prek omrežja wi-fi, upravljati jih je mogoče prek aplikacije ali daljinskega upravljalnika. Avtomatizacija omogoča merjenje kakovosti zraka – poleg temperature in vlage tudi vsebnost kisika v primerjavi s CO2, stopnjo radona in podobno. S tem se približujemo standardu, ki bo v EU začel veljati prihodnje leto in bo meril učinkovitost posameznega objekta po stopnji digitalizacije, ali omogoča spremljanje kakovosti zraka s senzorji v vsakem prostoru stanovanja oziroma objekta ter se samodejno odziva na stanje. Če je v prostoru preveč CO2, da se torej samodejno poveča prezračevanje in podobno.
Kakšni pa so vaši načrti za podjetje?
Kot rečeno, smo letos na trgu predstavili nov produkt I-vent, ki smo ga razvili skupaj s kolegi iz Nemčije in se v tujini že pojavlja pod svojo blagovno znamko, v Sloveniji pa kot Lunosov produkt. Zagnali smo lastno proizvodnjo v Mariboru, v prihodnjih letih bomo verjetno morali investirati v novo proizvodno halo. Načrtujemo, da bo naše podjetje v prihodnosti še sodelovalo z Lunosom iz Nemčije, vendar bi to predstavljalo manj kot polovico naše realizacije. Glavnino dela bi opravili z lastnimi proizvodi in razvojem pod novo blagovno znamko I-vent.
