Niti v težkih razmerah ni čas za krčenje vlaganj v inovacije

Zdravstvena kriza z izzivi in priložnostmi za inoviranje vpliva tudi na njegovo hitrost in smer.
Fotografija: Podjetja se pri inoviranju povezujejo z razvojno-raziskovalnimi ustanovami. Primer je demonstracijski center pametne tovarne na ljubljanski fakulteti za strojništvo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Podjetja se pri inoviranju povezujejo z razvojno-raziskovalnimi ustanovami. Primer je demonstracijski center pametne tovarne na ljubljanski fakulteti za strojništvo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Pomembno je, da organizacije v pokoronskem obdobju ne bodo zmanjšale sredstev za raziskave, tehnologije in inoviranje, saj so to ključna področja za gradnjo odpornejše, bolj trajnostne in bolj vključujoče družbe, opozarja OECD na izkušnje iz držav, kjer se je v zadnji globalni finančni krizi zgodilo prav to. Posledica je bila zmanjšanje inovacijskih zmogljivosti, skupaj z begom možganov.

V OECD poudarjajo, da je potek dogajanja na področju raziskav in inoviranja nemogoče napovedati, spremembe pa pričakujejo tako pri hitrosti kot smeri raziskav in inoviranja, in to tako v podjetjih, raziskovalnih ustanovah in na univerzah kot pri kadrih, ki delujejo na tem področju. Kakšne in kako dolgotrajne bodo, bo odvisno tudi od panoge in stopnje njene prizadetosti v koronski krizi.

»Manjše povpraševanje in večja negotovost na trgih zmanjšata razpoložljiva sredstva in pobude za tvegane naložbe v inoviranje in raziskave,« povzemajo izzive določenih sektorjev v OECD, medtem ko se je v posameznih panogah, kot je na primer zdravstvo, močno povečalo povpraševanje po digitalnih orodjih in storitvah.

V času povečanega pritiska na javne finance pa zlasti opozarjajo pred zmanjševanjem javnih sredstev za raziskave in razvoj, kar je v preteklosti spodbudilo izseljevanje najbolj izobraženih. Bo pa za izzive, ki so se pokazali ob covidu-19, na voljo dodaten denar za raziskave in inovacije na področju industrije 4.0, umetne inteligence in druge tehnologije, ki bodo izboljšale pripravljenost na prihodnje krize.

image_alt
Bojazen pred dodatnim varčevanjem pri inovacijah

Inovacije so gonilo rasti. Globalne raziskave kažejo, da velika večina menedžerjev pri prihod­njem uspehu podjetij stavi prav nanje, h gospodarski rasti pa naj bi prispevale več kot 80 odstotkov. Podatke imamo tudi v Sloveniji. Iz analize inovativnosti, ki so jo lani med stotimi podjetji izvedli na GZS, izhaja, da družbe več kot tretjino prihodkov ustvarjajo z izdelki in storitvami, ki so posledica razvoja in inovacij v zadnjih treh letih.

V anketi so sicer sodelovala predvsem inovacijsko naravnana podjetja – večina od njih je v zadnjih nekaj letih prejela katero od priznanj za inovativnost v Sloveniji ali tujini –, ki so zadnje leto za raziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost (RRI) v povprečju namenila 16 odstotkov prihodkov od prodaje, so ugotovili na GZS, kjer vabijo podjetja, da odgovorijo na vprašalnik, objavljen na njihovi spletni strani, in sodelujejo v širši raziskavi o RRI v Sloveniji.

V lanski so ugotovili še, da imajo tri od štirih podjetij vzpostavljen interni inovacijski sistem, dobrih 60 odstotkov jih je sprejelo tudi inovacijsko strategijo, skoraj 90 odstotkov jih sodeluje z razvojno-raziskovalnimi organizacijami, vsako peto pa v razvoj integrira tudi zagonska podjetja.

Skupna točka je digitalizacija

Kako podjetja v Sloveniji z inovacijami odgovarjajo na izzive in prilož­nosti, ki jih prinašajo digitalizacija ter demografske, podnebne in druge spremembe? »Nove razmere, ki smo jim priča v zadnjih letih, so dale dodaten zagon celoviti digitalni preobrazbi našega poslovanja. Okrepili smo digitalne prodajne kanale, posodobili postopke prijave in reševanja škod ter digitalne komunikacijske kanale in vpeljali nova orodja za poslovanje na daljavo,« so sporočili iz Zavarovalnice Triglav.

Stranke lahko prek spletne strani oziroma digitalne poslovalnice i.triglav sklenejo premoženjska in večino življenjskih zavarovanj, za prijavo določenih škod pa obstajajo še dodatne poti; na primer v aplikaciji Triglav asistenca, po telefonu, pri zavarovalnem zastopniku. »Razvili smo tehnološko rešitev, ki nam omogoča tudi ogled premoženjske škode na daljavo, z uporabo strankinega pametnega telefona,« še navajajo v Triglavu.

image_alt
S pomočjo dizajna podjetja inovirajo lažje in hitreje

Podobno so sodobne digitalne rešitve pri sklepanju pogodb in uveljavljanju pravic na voljo na segmentu zdravstvenih zavarovanj, kjer je večja možnost videokonferenčnega pogovora z osebjem v asistenčnem oziroma klicnem centru. Za stik z zavarovalnimi zastopniki pa so vzpostavili digitalno rezervacijsko platformo, ki strankam omogoča hiter in preprost način povezovanja z njimi.

Digitalizacija in nove tehnološke rešitve pomagajo nadgrajevati odnose s strankami, ki pohvalijo preprostost in učinkovitost poslovanja, še ugotavljajo v naši največji zavarovalnici, kjer so vzpostavili napredni digitalni center Triglav Lab, v katerem želijo ljudem približati digitalni svet zavarovalništva.

S simulatorjem varne vožnje, postavljenim v digitalnem centru Triglav Lab, želi zavarovalnica krepiti preventivno ravnanje voznikov. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
S simulatorjem varne vožnje, postavljenim v digitalnem centru Triglav Lab, želi zavarovalnica krepiti preventivno ravnanje voznikov. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

»Prostor na Dunajski 20 v Ljubljani je poligon, kjer je mogoče razvijati in tes­tirati nove (digitalne) rešitve za izboljšanje uporabniške izkuš­nje strank, ter okolje za inovativna doživetja,« pravijo. Zavedajo pa se tudi pasti, ki jih posameznikom in podjetjem prinaša čedalje večja digitalna izpostavljenost. V odgovor na kibernetska tveganja so ponudili zavarovanje kot eno od orodij za njihovo obvladovanje, še dve področji, na katerih poskušajo prispevati k samozaščitnemu ravnanju, pa sta vreme in prometna varnost. Razvili so aplikaciji Triglav Vreme, ki uporabnike aktivno opozarja na vremenske dogodke, ki bi jim lahko povzročili premoženjsko škodo, ter Drajv, ki jih spodbuja k varni vožnji.

image_alt
Pri kibernetskem napadu je nujen pravilen odziv

Metodologija inoviranja v Zavarovalnici Triglav temelji na enostavnem procesu in učinkovitem pregledu nad razvojem novih idej. Vzpostavili so idejni ekosistem, saj je ključen raznolik in širok zajem idej. Pri tem imajo zaposleni s svojo ustvarjalnostjo odločilno vlogo, vir pa so lahko tudi stranke. »Želimo čim več idej, saj je le tako mogoče izvesti ustrez­no selekcijo in najboljše tudi uresničiti,« so navedli in nadaljevali: »V Skupini Triglav verjamemo, da lahko sveže ideje posameznikov prerastejo v inovativne rešitve, ki pozitivno prispevajo k napredku ne samo naše organizacije, ampak tudi okolja, v katerem delujemo.«

Pri inoviranju na pomembno mesto postavljajo tudi poslovna partnerstva z inovativnimi podjetji. Posebej so omenili podjetje OneDrone, s katerim so leta 2018 med prvimi evropskimi zavarovalnicami začeli preizkušati uporabo dronov za hitrejšo in natančnejšo oceno škode po večjih ujmah. S podjetjem Giro car share, ki je razvilo prvo slovensko aplikacijo za deljenje vozil, pa sodelujejo s ponudbo posebej za to razvitega zavarovanja, ki se sklene samo za čas oddaje avtomobila.

Različna poslanstva, drugačno inoviranje

V družbi GEN energija, ki je krovna družba Skupine GEN, so poudarili različnost organizacijskih kultur v energetskih družbah v skupini, ki izhajajo iz njihovih specifičnih poslanstev in usmeritev, skladno s tem se razlikuje tudi pomen inovacij oziroma obravnavanje tega področja.

image_alt
Za drugi blok jedrske elektrarne bi se morali odločiti danes

»V družbi za trgovanje in prodajo električne energije GEN-I, ki je med najbolj inovativnimi in hitro rastočimi akterji na slovenskem in evropskem energetskem trgu, se nenehno prilagajajo dinamičnemu dogajanju na trgih in se sistematično posvečajo iskanju inovativnih rešitev na tehnološkem in poslovnem področju. Tudi tako svojim odjemalcem omogočajo vedno nove in izboljšane storitve in produkte ter uresničujejo svojo konkurenčno prednost. V proizvodnih energetskih družbah je večji poudarek na trajnejših vrednotah in usmerit­vah, kot so stabilnost, zanesljivost, obratovalna učinkovitost.

Namen inovacij je tudi uresničevanje temeljnega poslanstva, ki je zanesljiva, varna, konkurenčna in do okolja prijazna preskrba porabnikov z električno energijo. FOTO: Edgar Su/ Reuters
Namen inovacij je tudi uresničevanje temeljnega poslanstva, ki je zanesljiva, varna, konkurenčna in do okolja prijazna preskrba porabnikov z električno energijo. FOTO: Edgar Su/ Reuters

V teh družbah se inovativnost izraža zlasti na področjih, kot so strokovno usposabljanje ali organizacijske izboljšave. Namen takšnih inovacij je krepitev zanesljivosti in odličnosti delovanja ter uresničevanje temeljnega poslanstva, ki je zanesljiva, varna, konkurenčna in do okolja prijazna preskrba porabnikov z električno energijo iz domačih virov, zlasti jedrske in vodne energije. V krovni družbi GEN imajo inovativni pristopi pomembno vlogo tudi pri uspešnem upravljanju in usklajevanju zelo različnih organizacijskih kultur družb, povezanih v skupino,« so opisali.

Ključna vključenost vodstva

V Generali Investments se zavedajo, da mora podjetje, ki se želi na trgu uveljaviti in ostati na vodilnem in uglednem mestu, uporabnikom vedno ponuditi kaj novega, izboljšanega in skladnega s potrebami, ki nastanejo na trgu. Pri njih je inoviranje sistematizirano. Oblikovali so projektne skupine, katerih naloga je opolnomočenje zaposlenih pri ustvarjanju idej in na koncu njihova uspešna implementacija v produkte in procese.

»Motiviranost zaposlenih ohranjamo z ocenjevanjem njihovega prispevka k projektom, kar vpliva na končno oceno delovne uspešnosti in nagrado za to. Ključno pa je, da je v proces vključeno tudi vodstvo družbe in da v njem aktivno sodeluje,« so poudarili. Strinjajo se z že omenjeno ugotovitvijo OECD, da razvoj in še posebej uvajanje novih poslovnih modelov predstav­ljata veliko tveganje, včasih tudi stres za podjetje in posameznike v njem.

»Eden največjih izzivov je, kako odkleniti človeški kapital, saj opažamo, da so zaposleni še vedno zelo zadržani. Ko inovacija preide iz ideje v izvedbo, vidijo trenutno povečanje dela, ne pa dolgoročnih učinkov. Najprej se moramo v podjetjih zavedati, da z razvojem novih idej ne smemo ogroziti zdaj uveljavljenih poslovnih modelov, ki v tem trenutku ustvarjajo prihodke, nato pa je treba predvsem ustrezno oceniti umestitev novih idej v obstoječe delovno okolje,« razmišljajo.

Kot pravijo, so ponosni, da na pod­ročju uprav­ljanja premoženja v Sloveniji ostajajo pionirji razvoja, »kar smo potrdili z ustanovitvijo in lansiranjem dveh alternativnih skladov. Uspelo se nam je tudi hitro in za vlagatelje neboleče prilagoditi na covidne razmere, tako da smo omogočili poslovanje in izobraževanja prek digitalnih kanalov. Veseli smo, da je udeležencev na tovrstnih dogodkih čedalje več,« so še sporočili iz Generali Investments.

Preberite še:

Komentarji: