Pogubna je predvsem plastika za enkratno uporabo

Največja težava je, da del plastičnih odpadkov obvezno konča v naravi in škoduje zdravju vseh živih bitij.
Fotografija: Cilj evropskih ukrepov je zmanjšati količine plastičnih odpadkov, ki končajo v svetovnih morjih. FOTO: Nhac Nguyen/AFP
Odpri galerijo
Cilj evropskih ukrepov je zmanjšati količine plastičnih odpadkov, ki končajo v svetovnih morjih. FOTO: Nhac Nguyen/AFP

Svet brez plastike je mantra, ki zveni odrešujoče, ko imamo v mislih varstvo okolja, čista morja in reke, krožno gospodarstvo. A zadeva ni tako preprosta. Če smo realni, si sveta povsem brez plastike sploh ne moremo več predstavljati. Plastika je res vsestransko uporabna in uporabljena in ima številne prednosti, vendar hkrati škoduje človekovemu zdravju in okolju. Posebej pogubna za okolje je plastična embalaža za enkratno uporabo. Uporabljamo jo vsega nekaj minut, da razpade, pa potrebuje stoletja. Tu je torej treba začeti »čistko«, poziv pa ne velja le potrošnikom, ampak tudi podjetjem in odločevalcem.

Kot opozarjajo Ekologi brez meja, ki so v Sloveniji v prvi bojni vrsti proti kopičenju tovrstne nesnage, je plastika najbolj viden, jasen in problematičen pokazatelj naših težav z odpadki. Približno polovica vse proizvedene plastike na svetu je namreč namenjena ravno izdelkom za enkratno uporabo. Hiter način življenja nas peha v pravo odvisnost od plastične embalaže; vse več se prehranjujemo zunaj doma, na poti, kupujemo zapakirana predpripravljena ali povsem pripravljena živila, pijemo samo še vodo iz plastenk, s priljubljeno kavo iz kavomata dobimo še lonček, žličko in zapakiran sladkor, ki že naslednji trenutek pristanejo v smetnjaku. V Sloveniji po ocenah nastane 35 kilogramov plastike za enkratno uporabo na prebivalca, kar nas uvršča na 20. mesto na svetu. Leta 2019 smo zbrali 25.509 ton plastične embalaže.

Med odpadki, ki ležijo na obalah, je največ plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. FOTO: Rafiqur Rahman/Reuters
Med odpadki, ki ležijo na obalah, je največ plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. FOTO: Rafiqur Rahman/Reuters


EU se je zganila


Največja težava je, da del odpadkov obvezno konča v naravi, neposredno na tratah, cestah, v gozdovih, rekah in morjih, kar vpliva na zdravje vseh živih bitij in ne nazadnje povzroča škodo gospodarstvu. Med odpadki, ki ležijo na obalah, je največ plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Skoraj polovico teh predstavljajo jedilni pribor, plastenke, cigaretni ogorki in vatirane palčke. Plastika v naravi razpada na mikrodelce, ki se z dežjem spirajo v podtalnico ali z rekami v morja. Med razpadanjem se izločajo strupene kemikalije, ki pridejo v našo hrano in pitno vodo. Od tod vse glasnejša svarila pred mikroplastiko.

To so vzroki, da je bilo v akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo ravnanje s plastiko opredeljeno kot ena izmed prednostnih nalog. Na splošno EU predvideva kot prvi ukrep za zmanjšanje odpadkov ponovno uporabo izdelkov. Če to ni možno, priporoča recikliranje. Tretja možnost je uničevanje odpadkov na način, ki proizvaja energijo. Šele na koncu je odvoz na odlagališča. Konkretno pri plastiki evropska strategija predvideva omejitev plastike za enkratno uporabo in prepoved namerne uporabe mikroplastike, hkrati pa naj bi do leta 2030 vsa plastična embalaža postala primerna za recikliranje ali ponovno uporabo.



Tretjega julija letos (datum je sovpadel z začetkom mednarodnega meseca brez plastike) je začela veljati direktiva EU, ki prepoveduje uporabo nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Cilj ukrepa je zmanjšati količino odpadkov, ki končajo v morjih. Prepoved zajema plastični pribor za enkratno uporabo (vilice, nože, žlice in jedilne paličice), plastične krožnike za enkratno uporabo, plastične slamice, plastične vatirane palčke, plastične palice za balone ter oksobiorazgradljivo plastiko in posode za hrano ter kozarce iz ekspandiranega polistirena. Slovenska vlada je nato sredi avgusta izdala uredbo o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg.

Med razpadanjem plastike se izločajo strupene kemikalije, ki pridejo v našo hrano in pitno vodo. FOTO: Fred Dufour/AFP
Med razpadanjem plastike se izločajo strupene kemikalije, ki pridejo v našo hrano in pitno vodo. FOTO: Fred Dufour/AFP


Družno proti istemu cilju


Nekatere razumne poteze iz preteklosti pa že dajejo rezultate. Tako je EU v preteklosti s svojo direktivo o zmanjšanju porabe plastičnih nosilnih vrečk naložila članicam, da do leta 2019 skrčijo porabo lahkih plastičnih vrečk na manj kot 90 kosov na osebo, do konca leta 2025 pa na manj kot 40 vrečk na osebo. Večina trgovcev, članov Trgovinske zbornice Slovenije, je maja 2019 podpisala Kodeks za zmanjšanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest v trgovinski dejavnosti in učinki ukrepa so vidni že na oko.



Zavest o nujnosti krčenja plastične embalaže, zlasti tiste, ki je ni mogoče reciklirati, torej prodira vse globlje v gospodarsko in družbeno sfero tudi v Sloveniji. Različne nevladne organizacije, društva, iniciative s številnimi projekti zasledujejo isti cilj, svetovni splet preplavljajo informacije o inovativnih trajnostnih rešitvah, denimo, kakšna je najbolj ustrezna zamenjava za plastično embalažo, kam s plastenkami, kje je mogoče kupovati »zero waste«.

Ekologi brez meja so tesno povezani tudi s sorodnimi organizacijami po svetu. Zahtevajo več ponovne uporabe, potrošnike spodbujajo, naj se odločajo za nakupe s čim manj (plastične) embalaže, in priporočajo izogibanje izdelkom za enkratno uporabo in njihovo zamenjavo s trajnimi, okolju prijaznimi izdelki.



»S to problematiko se ukvarjamo vsak dan v sklopu projektov, kot je bil Plastika naša vsakdanja, s sodelovanjem v globalnih mrežah in stalnim ozaveščanjem o alternativah. To leto smo najbolj zaposleni s projektom skupnostne znanosti Pirati plastike in evropsko kampanjo #WeChooseReuse, ki s spletnimi podpisi zbira podporo posameznikov, NVO, lokalnih skupnosti in podjetij,« je povedala Katja Sreš, ki pri Ekologih brez meja skrbi za odnose z javnostmi. Pirati plastike je projekt skupnostne znanosti, ki ga vodi Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo in v katerem sodeluje 100 slovenskih šol, Ekologi brez meja pa skrbijo za komunikacijsko podporo.

»Veseli nas, da ozaveščenost potrošnikov raste,« pravijo v društvu. »Na to se odzivajo tudi ponudniki, ki v vedno večji meri omogočajo nakup živil z lastno embalažo. Dejstvo je, da potrošniki lahko prehodimo le del poti do družbe z manj odpadki, brez ambicioznih korakov proizvajalcev in odločevalcev pa ne bomo prišli na cilj.«

V petih trgovinah Interspar so postavili refil avtomate za nakup in ponovno polnjenje čistil in pralnih praškov Odori z uporabo lastne embalaže ter za vračilo embalaže za izdelke Odori. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V petih trgovinah Interspar so postavili refil avtomate za nakup in ponovno polnjenje čistil in pralnih praškov Odori z uporabo lastne embalaže ter za vračilo embalaže za izdelke Odori. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Zaveza za lepši jutri


Trgovina je prvi preizkusni kamen dobrih namenov. Kaj vse počne, da bi ne le upoštevala regulativo, ampak tudi sama dejavno prispevala k učinkovitejšemu doseganju zastavljenih trajnostnih ciljev, smo preverili v drugi največji slovenski trgovski verigi, Sparu Slovenija. Skrb za okolje so si zadali kot prednostno nalogo, uresničujejo pa jo med drugim v projektu Skupaj za manj plastike. Tako pri izdelkih lastne blagovne znamke zmanjšujejo količine plastične embalaže, uporabljajo biorazgradljive materiale in spodbujajo večkratno uporabo embalaže.

image_alt
Ni pametno radikalno popravljati nečesa, kar dobro deluje


Pri številnih izdelkih so plastiko zamenjali za karton, steklo ali biorazgradljive ali reciklirane materiale (na primer sadje Spar Natur*Pur je pakirano v inovativni biorazgradljivi mrežici iz celuloznih vlaken, primerni za kompostiranje, zaščitna folija pa je narejena iz obnovljivih virov – koruznih storžev). Širijo tudi ponudbo okolju prijaznih izdelkov Simpex iz sladkornega trsa in papirja, s katero spodbujajo eko piknike. Razvili so svojo linijo biorazgradljivih čistil Splendid Nature, ki jo odlikuje minimalen vpliv na okolje, saj so za embalažo uporabili reciklirane plastenke in kartonsko embalažo. Omeniti velja še okolju prijazno embalažo Sparovih mlečnih izdelkov ter izbranih izdelkov Spar To Go.

Plastične vrečke so zamenjale nakupovalne torbe iz recikliranih materialov, papirne vrečke, biorazgradljive vrečke iz koruznega škroba ter kartonska embalaža. Na Sparovem oddelku sadja in zelenjave so kot alternativa plastičnim vrečkam kupcem na voljo namenske mrežaste vrečke za večkratno uporabo. Na vseh postrežnih oddelkih kupec lahko uporabi s seboj prineseno lastno posodo.



Veliko izdelkov je mogoče kupiti brez embalaže oziroma v rinfuzi (raznovrstne oreščke, semena, suhe stročnice, suho sadje pa tudi mešanice sadja in oreščkov, s čokolado oblito suho sadje, s čokolado oblite oreščke in sušen ingver v lističih). V Intersparu v Cityparku so razširili ponudbo izdelkov, ki so na voljo v rinfuzi, poleg tega imajo kar 70 odstotkov sadja in zelenjave nepakiranega, brez embalaže.

V petih trgovinah Interspar so postavili refil avtomate za nakup in ponovno polnjenje čistil in pralnih praškov Odori z uporabo lastne embalaže ter vračilo embalaže za izdelke Odori, ki jo po uporabi v podjetju sprejmejo nazaj, jo pri­merno očistijo in vrnejo v proces. Krožno gospodarstvo pa podpirajo s ponudbo možnosti vračila steklenic na avtomatih za povratno emba­lažo Tomra.

Preberite še:

Komentarji: