Tranzicija nas bo pripeljala do podnebne nevtralnosti
Medijska hiša Delo je danes v okviru projekta Delove podjetniške zvezde, ki letos poteka pod naslovom S trajnostnimi poslovnimi strategijami do konkurenčne prednosti, podelila že peti prestižni kipec. Zmagovalca je izmed desetih nominiranih podjetij izbrala strokovna komisija. Podelitev je zaradi aktualnih zdravstvenih razmer na Ljubljanskem gradu potekala brez prisotnosti gledalcev, ki so si lahko dogodek ogledali prek spleta.
Pred večerno razglasitvijo je potekalo seminarsko vozlišče z naslovom Sistemski izzivi trajnostnega razvoja. Uvodni nagovor sta imela Ina Kukovič Borovnik, ustanoviteljica in direktorica podjetja Bela voda, ki je bila programska partnerica seminarskega dela dogodka, in Luka Flere, član uprave Generali Investments.
Kot je poudaril Luka Flere, nas trenutna družbena in epidemiološka slika usmerja v iskanje novih rešitev za prihodnost. Med njimi so tudi spremembe v smeri trajnostnosti. Te so nujne, na kar nas opozarjata tudi okolje in statistika. Profesionalni finančni posredniki kot je Generali Investments igrajo pri tem pomembno vlogo, saj vlaga v mala inovativna podjetja, ki jim ni vseeno za prihodnost.
V tem času v Glasgowu poteka podnebna konferenca. Beremo grozeče naslove, kaj nas čaka, če ne bomo ukrepali, zaskrbljeni so tudi znanstveniki. Hkrati beremo o odločevalcih, ki v preteklosti niso vedno izpolnili zavez, ki so jih dali. Zato je Flere pozval vse posameznike v vlogi potrošnikov, investitorjev, podjetnikov, mendžerjev, pa tudi odločevalcev, »da začnemo sodelovati, ukrepati skupaj, da preidemo od besed o trajnostni rasti k dejanjem«.
Finančni sektor s pomembno vlogo v trajnosti
Pomembno vlogo pri trajnosti ima finančni sektor, je poudaril Luka Flere. V skupini Generali, ki je ena večjih globalnih zavarovalnih skupin, kjer upravljajo 660 milijard evrov premoženja, so primer, kako lahko podjetje začne s poslovanjem vplivati na vidik trajnosti: prek naložbenih odločitev, odnosov z zaposlenimi in strankami lahko vplivajo na trajnost. Prve zaveze so sprejeli že leta 2006.
Generali Investments, zdaj upravlja 1,7 milijarde evrov sredstev, »tudi na nas je odgovornost, da integriramo trajnostna načela v naložbeni proces,« je dejal. Cillj trajnostnega investiranja (tako imenovani ESG) je ustvarjati dolgoročno konkurenčne donose in hkrati vplivati na družbo (S), okolje (E) in korporativna merila prek upravljavskega vidika (G). Ključno pa je, da pri tem sodelujejo vsi deležniki, ki so država, podjetja finančne institucije in posamezniki, presek vseh teh skupin interesov pomeni kakovost življenja na tem planetu.
»Od države se pričakuje sistemska ureditev tega področja z ustreznimi spodbudami in zakoni, na tem področju močno prednjači EU pred ostalim svetom. Podjetja bodo pravila nato morala implementirati v poslovanje, spremeniti poslovne procese. ESG standarde bodo morala integrirati v poslovanje in tudi razkrivati kazalnike. Pri teh imajo podjetja še ogromno možnosti za izboljšave – najprej pri izračunavanju kazalnikov in nato pri transparentnem objavljanju,« je dejal Flere in dodal, da vse več raziskav kaže na povezavo med uspešnostjo podjetja in ESG.
Na finančnih institucijah pa je, da skrbijo za alokacija kapitala. Zdaj se dogaja, da imajo upravljavske družbe z imenom produkta obljubljajo naložbe v trajnost, a kot se izkaže z analizo portfelja, se ta ne razlikuje od klasičnih produktov. Regulativa na tem področju naj bi naredila spremembo. V prihodnje vlagatelji lahko pričakujejo, da bodo na finančnih produktih, tako kot na izdelkih v trgovini, oznake, iz katerih bo mogoče razbrati, ali in kateri trajnostni vidik z njimi zasleduje finančna družba.
Zelene in temno zelene nalepke
»Imeli bomo klasične produkte, kot jih poznamo danes, produkte s svetlo zeleno nalepko, pri katerih bo glavni cilj donosnost ob upoštevanju tveganj, ob tem pa bodo promovirali trajnostne vidike, tretja skupina produktov pa bo temno zelena, produkti bodo sestavljeni samo iz trajnostnih naložb, donosnost in zasledovanje trajnosti bosta enakovredna cilja,« je pojasnil Luka Flere. Na koncu pa bodo potrošniki/vlagatelji tisti, ki bodo vsak dan sprejemali odločitve. Z vsakodnevnim obnašanjem in izbiro vplivamo na to, kaj bodo ponudniki družbe za upravljanje ponujale, je še opozoril.
Vrednost trajnostnih naložb se sicer močno povečuje. Skladi, ki imajo v naložbeni politiki deklarirano, da spoštujejo načelo ESG, globalno upravljajo 4.000 milijard sredstev, od tega 3.400 milijard v EU. V zadnjem letu dni so se prilivi v te sklade v EU podvojili v primerjavi z letom pred tem.
Naloga družb za upravljanje je, da v naložbeni proces integrirajo merila, s pomočjo katerih bodo lahko iz portfelja izločala podjetja, ki bi nosila največja tveganja, povezana s trajnostjo. Takšni primeri bi lahko bili na primer naftno podjetje, ki se mu zgodi razlitje nafte, korupcija v farmacevtskem podjetju, pranje denarja.
Trajnostno gradbeništvo je potreba
Bojan Črv, vodja kakovosti Kolektor Koling, je predstavil trajnostno gradbeništvo – od izzivov in priložnosti do potrebe – na primeru trajnostnega delovanja podjetja, pogojenega z okoljem in zgodovino. Izhajal je iz trajnostne usmerjenosti Idrije v obdobju Rudnika živega srebra in njegovih izzivov vse do danes. Idrija je doživljala gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnostno transformacijo že v 70. letih. Tamkajšnja podjetja so bila prisiljeno v zamenjavo celovite gospodarske dejavnosti.
Tudi portfelj Skupine Kolektor, katere del je Kolektor gradbeništvo, je postal strateško-trajnostno usmerjen. Strategija družbe, je pojasnil Črv, je bila usmerjena v okolje in politiko kakovosti. Kot ključne vrednote so postavili odgovornost do družbe in njene rasti, do deležnikov, pošteno delovanje, vztrajnost in borbenost, usmerjenost h kupcu, inovativnost in s timski duh.
Področja trajnostnega delovanja v družbi so bila: skrb za zdravje zaposlenih in družin, njihovo socialno varstvo, vzgoja, izobraževanje, ohranjanje in stalno nadgrajevanje znanja družbe na vseh področjih, vzdrževanje dobrih vzajemnih odnosov do okolice, ohranjanje skupnih vrednot in etično obnašanje.
Področja trajnostnega delovanja v ekonomiji in okolju pa so bila: uresničevanje strateških ciljev za doseganje trajnostnega razvoja, poslovne stabilnosti družbe in njene rasti, sledenje potrebam kupcev, obvladovanje tveganj in priložnosti, zaveza učinkovitemu ravnanju in zmanjševanju vplivov na okolje, uvajanju čistih tehnologij ipd.
Govorec je trajnostno delovanje ponazoril s primeri delovanja v gradbeništvu – od razvoja in vgradnje novih gradbenih materialov, uporabe reciklatov in nadomestnih okolju prijaznih materialov, proizvodnje polproduktov, s katerimi se da zgraditi bolje in hitreje, v bolj kontroliranem okolju do proizvodnje in uporabe zelene energije in avtomatizacije delovnih procesov.
Črv se je dotaknil tudi digitalne transformacije v gradbeništvu, ki v ospredje postavlja uporabo BIM (Building Information Modeling) tehnologije. Gre za proces upravljanja informacij gradbenega objekta od projektiranja, gradnje, obratovanja do razgradnje objekta ob uporabi skupnega podatkovnega okolja.
Na dilemo, ali je trajnostno gradbeništvo izziv, priložnost ali potreba, je odločno odgovoril, da je to potreba. Prav tako sta nujni tudi tehnologija BIM in digitalna transformacija. »Ker gradimo javne infrastrukturne objekte, objekte posebnega družbenega pomena, ki jih financira država za vse nas.«
Trije vidiki trajnosti v podjetjih
Na okrogli mizi o sistemskih izzivih trajnostnega razvoja sta poleg Luke Flereta in Bojana Črva sodelovala še Klod Kolaro, direktor podjetja Endava AGU, in mag. Nina Kelemen, koordinatorica razvoja trajnostnega poslovanja Skupine Triglav in upravljavka premoženja v Zavarovalnici Triglav, moderirala jo je Ina Kukovič Borovnik. Strinjali so se, da trajnost zahteva vpetost vsakega posameznika, ki mora narediti vsak dan sprejemati odgovorne odločitve, razmišljati, kako narediti korak naprej, pri tem pa primerno delovati do soljudi in okolja. Enak način razmišljanja velja tudi za podjetja, pri čemer je poleg vpliva na okolje in sodelavce/zaposlene še vidik produktov oziroma storitev in s tem na potrošnike. Luka Flere je ponovno spomnil na odgovornost družbe za upravljanje pri alokaciji denarja. »S temi odločitvami lahko vplivamo na to, katera podjetja bodo imela dostop do kapitala in po kakšni ceni ter kakšne poslovne prakse bo spodbujala,« je dejal in se strinjal, da je pomembno sodelovanje.
Nina Kelemen je povedala, da v Zavarovalnici Triglav zaveze o trajnosti vključili na okoljskem, družbenem in upravljavskem področju. Na okoljskem največ pozornosti usmerjajo v energetsko prenovo stavb, ločujejo odpadke, poslujejo brezpapirno, spodbujajo stranke k digitalnemu poslovanju, sodbujajo zaposlenk trajnostnim oblikam mobilnosti. Uvajajo produkte, ki so trajnostno naravnani, zavarujejo nove oblike mobilnosti, zelene elektrarne … in stranke spodbujajo k trajnostemu ravnanju. Pomembna je skrb za zaposlene, njihovo izobraževanje in nenazadnje družbeno odgovorno ravnanje.
Klod Kolaro je spomnil na pomembno vlogo digitalne transformacije, s čemer je poudaril pomen podjetij, ki gospodarstvu ponujajo programske rešitve, s katerimi lahko poslujejo učinkoviteje in z manj viri, torej z manjšim okoljskim odtisom. Delo od doma je pomembno vplivalo na zmanjšanje okoljskega odtisa podjetij. »Endava ima v regiji tisoč zaposlenih, ki zdaj večinoma delajo od doma. To je eden od učinkov covida-19. Zaposleni so bolj zadovoljni in učinkovitejši, če rečem na splošno, velja za vsa podjetja, izkazalo se je, da zaposlene lahko vodimo tudi na daljavo, v kar pred pandemijo gospodarstvo v splošnem ni bilo popolnoma prepričano,« je dejal Kolaro.
V organizacijah je zelo pomembna kultura dialoga, ozaveščanje zaposlenih o trajnosti. »Zaposlene spodbujamo k uporabi okoljsko sprejemljivejših načinov prihoda na delo, vpliv na zmanjšanje okoljskega odtisa imajo tudi službene poti. Zaposlene ozaveščamo o politikah korporativnega upravljanja, kjer ima pomembno mesto tudi etični kodeks, spodbujamo medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljsko delo,« je povedala Nina Kelemen in spomnila, da družbeno odgovornost od podjetij čedalje pogosteje in odločneje zahtevajo tudi različni deležniki.
Bojan Črv je poudaril, da ima pri trajnostnem poslovanju oziroma tudi ravnanju zaposlenih zelo pomembno vlogo vodstvo, ki postavlja okvirje. Po sprejetju trajnostne strategije mora poskrbeti, da jo spoznajo, razumejo in ponotranijo vsi zaposleni. Izobraževanja so zelo pomembna, prav tako pa je za uspeh ključno, da si organizacija postavi merljive cilje in jih tudi predstavi zaposlenim. Opozoril je tudi na vprašanje konkurenčnosti podjetij, tekmecev, v primeru, ko je eno močno zavezano trajnosti, drugo pa v to ne vlaga.
Razkrili prejemnika prestižnega kipca
Ob 19. uri se je začela prireditev, na kateri so razglasili Delovo podjetniško zvezdo 2021. Uvodni nagovor je imel Bojan Budja, odgovorni urednik Dela, častni govornik je bil ljubljanski župan Zoran Janković, osrednji sogovornik pa dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnega panela za vire ZN in nekdanji evropski komisar za okolje ter partner v podjetju Systemiq.
Zatem smo predstavili vseh deset nominiranih podjetij, izbranih na podlagi podatkov, ki jih je pripravil strokovni partner projekta, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Sledila je podelitev posebnega priznanja podjetju, ki so ga za svojega favorita izbrali bralci. Vrhunec prireditve je bila razglasitev Delove podjetniške zvezde 2021. Izbrala jo je strokovna komisija, ki ji predseduje Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo in predsednik nadzornega sveta Kolektorja, v njej pa so še redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, predsednik uprave Generali Investments Luka Podlogar, Aleksander Temeljotov, direktor podjetja Metronik, ki je bil Delova podjetniška zvezda 2020, in predstavniki uredništva.
Naj spomnimo, da je lani kipec prejelo podjetje Metronik iz Ljubljane, leta 2019 Intra Lighting iz Šempetra, leta 2018 Polycom iz Škofje Loke, leta 2017 pa trboveljsko podjetje Dewesoft. Bralci so lani za svojo zvezdo izbrali podjetje Marles hiše Maribor, leta 2019 podjetje Inea iz Ljubljane, leta 2018 podjetje Vasco iz Šenčurja in leta 2017 podjetje I. H. S. iz Krškega.
Letošnji nominiranci po abecednem vrstnem redu (vsi članki o podjetjih so dostopni na spletni strani https://www.delo.si/podjetniske-zvezde/).
