Roboti nam ne bodo ukradli dela

Lendavsko podjetje Virs razvija in trži specialne rešitve za avtomatizacijo in robotizacijo varjenja.
Fotografija: Največji izziv v prihodnosti bo zagotavljanje ustreznega kadra. V Virsu poskušajo pritegniti mlade iz lokalnega okolja. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Največji izziv v prihodnosti bo zagotavljanje ustreznega kadra. V Virsu poskušajo pritegniti mlade iz lokalnega okolja. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ko sta Renato Pahor in Aleš Puklavec pred skoraj dvema desetletjema sklenila »iti na svoje«, je njuna poslovna filozofija – malo za šalo in malo zares – merila zelo visoko: v 20 ali 30 letih zgraditi tako poslovno stavbo, da bo v Ljubljani sonce vzšlo pol ure pozneje. Iz »praznega mehurčka«, garažnega podjet­ja brez kakršne koli pomoči ali dote, je v resnici zrasel inovativen ponudnik specialnih, kompleksnih rešitev za avtomatizacijo in robotizacijo varjenja, ki uglednim velikim kupcem »ures­ničuje tudi najbolj nore ideje«.

Virs velja za zanimivega delodajalca. FOTO: Leon Vidic/Delo
Virs velja za zanimivega delodajalca. FOTO: Leon Vidic/Delo
Skočili smo na skrajni vzhod Slovenije, na idilične obronke Lendavskih goric. V industrijski coni v Lendavi se v enem novejših, zgledno urejenih objektov rojevajo roboti, ki znajo variti. Skoraj sami ali družno s sodelavci iz mesa in krvi. Podjetje, ki jih razvija in oživlja, se imenuje Virs. Ime zelo preprosto izhaja iz njihovih produktov – varilni in rezalni sistemi. Z zelo podobno zvenečim Varisom, ki je prav tako prišel v jagodni izbor letošnjih Delovih podjetniških zvezd, ga veže le geografska bližina, in poštarji, ki kdaj pa kdaj zamešajo naslovnika. Nedaleč stran stoji še Varstroj, podjetje sorodne dejavnosti, pri katerem pa je za razlikovanje pred leti poskrbel japonski prevzemnik, ki je pred slovensko ime postavil še svoje. Sicer pa omemba slednjega v zgodbi o »našem« Virsu ni čisto brez smisla, saj sta njegova ustanovitelja kot mlada inženir in ekonomist varjenje vzljubila prav v Varstroju, a od tam hkrati odšla in ubrala svojo podjetniško pot.

Vzponi in padci

Podjetje, ki izpolnjuje stroga merila za uvrstitev med naše letošnje nominirance, nam predstavi njegov direktor Renato Pahor: »Virs je specialist za varjenje in rezanje. Na trgu nastopamo približno 20 let. V začetku smo bili predvsem zastop­nik za ugledne tuje proizvajalce opreme za varjenje in rezanje, zad­njih malo manj kot 15 let pa smo zelo aktivni na področju lastne strojegradnje oziroma proizvodnje lastnih naprav za avtomatizacijo in robotizacijo varjenja. S tem se ukvarjamo, ali kot pravi moj part­ner, uresničujemo najbolj nore ideje.«

Renato Pahor je s sodelavcem Alešem Puklavcem skromno garažno podjetje razvil v specialnega ponudnika, po katerem se zgledujejo tudi veliki tekmeci iz tujine. FOTO: Leon Vidic/Delo
Renato Pahor je s sodelavcem Alešem Puklavcem skromno garažno podjetje razvil v specialnega ponudnika, po katerem se zgledujejo tudi veliki tekmeci iz tujine. FOTO: Leon Vidic/Delo

Z Alešem Puklavcem sta začela tako rekoč iz nič in po mukotrp­nem zagonu, ko sta kot zastopnika za varilno tehniko pridobila zaupanje strank, je udarila finančna kriza. Po Pahorjevih besedah jim je prihodke skrčila na tretjino. Samo lastni vztrajnosti, močni volji in požrtvovalnosti kolektiva se lahko zahvalita, da so preživeli. No, pa seveda tudi njuni modri odločitvi za nov poslovni model, ki se je sčasoma izkazal za odličnega: podjetje je začelo razvijati lastne naprave za avtomatizacijo in robotizacijo varjenja. Proizvodnjo strojnih polizdelkov oddajajo kooperantom, montažo in vse druge faze v procesu pa opravijo sami. Tako so v zad­njih nekaj letih bistveno okrepili razvojni oddelek. Kar desetino prihodkov namenjajo za razvoj.

Kopirali so jih celo Japonci

Patentirali so že vrsto rešitev. V vsako razvojno nalogo jih je usmeril trg, želje in potrebe njihovih obstoječih kupcev. Virsovci so jim radi ugodili in eden od rezultatov je kolaborativni robot CoboFlex. Še pred njim je luč sveta ugledal RoboFlex. »Trgu smo želeli ponuditi ne samo robota za velike odjemalce, ampak tudi manjšega, preprostejšega, za manjše, tudi obrtniške delavnice, kjer obstajajo potrebe po serijski proizvodnji zvarjencev. Pred skoraj desetimi leti smo patentirali RoboFlex kot modularno varilno celico, ki je dostopna vsakomur, pozneje pa jo je mogoče nadgraditi. Bil je zadetek v polno. Danes jih je na trgu že veliko, takrat pa so jih fotografirali in kopirali celo naši veliki tekmeci, deset- ali večkrat večji od nas, tudi Japonci,« se s ponosom spominja Pahor.

Vsak izdelek je butičen, ukrojen po potrebah in željah naročnika. FOTO: Leon Vidic/Delo
Vsak izdelek je butičen, ukrojen po potrebah in željah naročnika. FOTO: Leon Vidic/Delo

Naslednji razvojni projekt je bil WeldCockpit. Z njim so večjim kupcem ponudili orodje, s katerim ti lahko spremljajo delo na svojih robotskih aplikacijah, namreč učinkovitost, kakovost, produktivnost. To je Virsova programska rešitev, ki jo zdaj ponujajo vsem svojim naročnikom. Zadnji razvojni projekt pa je bila laserska varilna celica LaserFlex, s katero so »bolj kot ne edini v Sloveniji, ki smo jo integrirali z lastnim razvojem«.

Apokalipse ne bo

Ne moremo mimo vprašanja o vplivu koronske krize, ne nazadnje tudi zaradi težav, ki so industrijo zadele zdaj, ko že zaznavamo luč na koncu predora. Kot se spomni sogovornik, smo se lani spomladi vsi skupaj močno prestrašili. »Takrat smo se vsi, z dobavitelji in kupci vred, znašli v nekem krču, ki pa ni trajal pretirano dolgo. Do jeseni so se razmere že nekoliko popravile, ljudje so spoznali, da apokalipse ne bo, da je covid nekaj, s čimer bo treba živeti. Tudi pomoč države v obliki ukrepov se je zelo dobro prijela. Investitorji so se začeli opogumljati, znova vlagati, tako da lani večjega upada prihodkov nismo zaznali, letos pa se finančne spodbude države še bolj kažejo v povečanem obsegu povpraševanja in dosegamo rekordne prihodke.«

Tako kot celotno gospodarstvo pa se tudi Virs sooča s podaljševan­jem dobavnih rokov, rastjo cen primarnih surovin, logističnih storitev, energentov. Pahor sicer z upanjem zre v prihodnjo pomlad, ko naj bi se po napovedih cenovni pritiski umirili. Sicer pa pričakuje nadaljnjo rast povpraševanja po napravah za avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje, ker bo vse bolj primanjkovalo delovne sile. Krepilo se bo povpraševanje po avtonomnih sistemih, ki zahtevajo manjši angažma človeka, po vedno bolj intuitivnih sistemih, ki bodo omogočali delo tudi manj izo­braženi delovni sili, po integraciji strojev v širšo celoto v smislu industrije 4.0 in 5.0.

Komaj so letos končali investicijski cikel, so že ugotovili, da so zmogljivosti spet premajhne. FOTO: Leon Vidic/Delo
Komaj so letos končali investicijski cikel, so že ugotovili, da so zmogljivosti spet premajhne. FOTO: Leon Vidic/Delo

Roboti ne kradejo dela

Virs je tudi močan izvoznik. Tret­jino prihodkov ustvari na tujih trgih, ta delež pa še raste. Zaradi narave dela – ker kupci pričakujejo permanentno lokalno podporo in hiter servis – največ izvažajo na trge sosednjih držav Avstrija, Mad­žarske in Hrvaške, zadnje čase pa tudi v Srbijo in Bolgarijo. Skratka, v radiju približno 1000 kilometrov. Kupci so večinoma stalni partnerji; podjetje Virs je vključeno v njihove razvojne procese, ne le kot dobavitelj sistemov, ampak tudi kot pomoč pri razvoju rešitev za varjenje njihovih izdelkov. To so nekateri največji svetovni proizvajalci v avtomobilski industriji, težki industriji, v industriji avtodvigal, izpušnih sistemov, gospodinjskih aparatov, procesne opreme in podobno. Glavni trg je sicer še vedno Slovenija. Tu število robotov na prebivalca dosega le 35 odstotkov tega merila v Nemčiji.

»Čeprav veliko izvažamo, pa večino prihodkov, tudi iz naslova robotizacije, ustvarimo doma. Tako v Sloveniji kot v tujini se ljudje vse bolj izogibajo delu z rokami. To, da primanjkuje varilcev, pomeni večje povpraševanje po naši avtomatizaciji in robotizaciji,« priznava Pahor. Hkrati poudarja, da robotizacija ne krade dela nikomur, kveč­jemu spreminja delo ljudi. Več je potreb po varilnih inženirjih, programerjih, operaterjih in manj po varilcih. Ročno delo vse bolj nadomeščajo roboti.

Zadnji razvojni projekt je bila laserska v celica LaserFlex, s katero so »bolj kot ne edini v Sloveniji, ki smo jo integrirali z lastnim razvojem«. FOTO: Leon Vidic/Delo
Zadnji razvojni projekt je bila laserska v celica LaserFlex, s katero so »bolj kot ne edini v Sloveniji, ki smo jo integrirali z lastnim razvojem«. FOTO: Leon Vidic/Delo

Atraktiven delodajalec

Korona je podjetju lani nekoliko oklestila prihodke, letos pa si obetajo rekordno leto, prihodki naj bi se glede na lani povečali za 20 do 30 odstotkov. Tudi za leto 2022 kaže dobro, saj so z naročili zasedeni že do polletja. Komaj so letos končali investicijski cikel, so že ugotovili, da so zmogljivosti spet premajhne. Zato so kupili dodatno zemljišče, ki bo omogočilo potrebno širitev. Gradbeno dovoljenje so že pridobili.

Večji problem bodo kadri, saj ustreznih tehničnih profilov, inženirjev, povsod primanjkuje. Število zaposlenih bo prihodnje leto verjetno že preseglo 50, kar bo podjet­je premaknilo v skupino srednje velikih. Da bi pritegnili mlade iz lokalnega okolja, sodelujejo z vsemi šolami in fakultetami v okolici. Vabijo jih na prakso, na počitniško delo, da se spoznajo in poiščejo skupne interese.

In kaj naredijo za svoje zaposlene, da pri njih tudi ostanejo? Renato Pahor: »V okolju smo znani kot atraktiven delodajalec. Mladi radi pridejo k nam. Naša dolžnost je, da jih mentoriramo, da jim privzgojimo ljubezen do našega dela, in tisti, ki se poistovetijo z našimi nazori, tukaj ostanejo. Seveda jih je treba poleg tega ustrezno nagrajevati, saj nihče ne bo ostal zgolj iz simpatij. Ne nazadnje smo zelo blizu meje in bi nam hitro lahko pobegnili.«

Štipendirajo predvsem elektroinženirje in strojne inženirje. K njim prihajajo med počitnicami na enomesečno prakso, počitniško delo, tako da se lahko že pred koncem šolanja dogovorijo o nadaljevanju kariere v Virsu.

Proizvodnjo strojnih polizdelkov oddajajo kooperantom, montirajo in vse druge faze v procesu pa opravijo sami. Ključen je razvoj izdelka, vanj vlagajo kar desetino prihodkov. FOTO: Leon Vidic/Delo
Proizvodnjo strojnih polizdelkov oddajajo kooperantom, montirajo in vse druge faze v procesu pa opravijo sami. Ključen je razvoj izdelka, vanj vlagajo kar desetino prihodkov. FOTO: Leon Vidic/Delo

Jasni in smeli cilji

Podjetje je tudi trajnostno naravnano in družbeno odgovorno. Vključeni so v uresničevanje Spiritovega programa za trajnostno preobrazbo, prav zdaj izdelujejo petletni načrt. Lani so pridobili certifikat za družbeno odgovornega delodajalca, sodelujejo z lokalnim okoljem, trudijo se pomagati tamkajšnjim društvom, humanitarnim organizacijam, so pokrovitelj Lions kluba za pomoč otrokom s posebnimi potrebami.

Dobro se tudi zavedajo, kako pomembna je za uspeh blagovna znamka. »Kmalu bo 20 let,« opisuje prizadevanja Pahor, »kar smo dejavni na slovenskem trgu. To, da so nam zaupali tako veliki in ugled­ni proizvajalci, nas na lokalnem trgu naredi prepoznavne. Tudi številne nagrade, ki smo jih prejeli v zad­njih letih, so precej pripomogle, da je naše ime postalo sinonim za dobavitelja vrhunske opreme. Drugače pa je, ko se obrnemo navzven, tam je še vedno potrebno dokazovanje. Imamo svoj marketinški oddelek, ki se intenzivno posveča znamčenju, trudimo se, da bi nas tudi tujina prepoznavala kot dobavitelja vrhunske opreme za avtomatizacijo in robotizacijo varjenja. Seveda pa tega moreš storiti čez noč. To je dolgoročni proces. Sodelujemo tudi na sejmih, organiziramo seminarje, vabimo tuja podjetja k nam in tudi mi obiskujemo njih.«

image_alt
Že peto leto iščemo zvezde podjetniškega parketa

Kako pa si prvak Virsa predstav­lja svoje podjetje čez pet let? »Če bomo rasli po sedanji stopnji, se bodo prihodki podvojili, verjetno bomo imeli okoli sto zaposlenih. Osvojili bomo nove trge, midva s solastnikom pa bova intenzivno iskala nasledstvo. Poleg trajnostne preobrazbe bomo poskušali doseči 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. To je naš cilj in filozofija za prihodnjih pet let,« izstreli Renato Pahor. Pomembnejših tveganj, razen razpoložljivosti delovne sile, ne vidi. Bo pa moralo biti podjetje zelo iznajdljivo, da si bo zagotovilo dovolj človeških resursov za uspešno poslovanje na srednji rok in da mu bodo še naprej radi sledili tudi veliko večji tekmeci.

Preberite še:

Komentarji: