Svežina in okus kot iz časa naših babic
Na Sparovih policah je približno 70 odstotkov živil slovenskega izvora, največ v skupini meso in mesni izdelki.
Odpri galerijo
Socialni kmetiji Korenika je sodelovanje s Sparom odprlo vrata do širšega kroga kupcev ter večjo učinkovitost logističnih procesov. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Konkurenca v slovenski trgovini je že več let zelo ostra in posamezni trgovci, ki so pri merjenju moči opustili večno problematične izračune tržnih deležev, svojo superiornost nad tekmeci radi poudarjajo z (velikim) deležem domačih, slovenskih izdelkov na svojih policah. To je podatek, ki temelji na zaupanju v tistega, ki ga objavlja. Potem smo dobili varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, z njim pa tudi bolj objektiven oziroma eksakten pogled na dejavnost. In izvor ponudbe izdelkov pri posameznih trgovcih.
Pri tem mislimo na analizo strukture živilskih izdelkov v petih največjih trgovskih verigah v Sloveniji, ki jo je pri podjetju Episcenter naročil varuh odnosov v verigi s hrano Igor Hrovatič. Razlog: sum na sistematično zmanjševanje živilskih izdelkov slovenskih dobaviteljev in slovenskega izvora na prodajnih policah (tudi takrat, ko je dovolj ponudbe primerljivega domačega blaga). Analiza je luč sveta sicer ugledala lani na začetku leta, a lahko domnevamo, da se tudi zaradi dolgoročnih pogodbenih odnosov z dobavitelji razmerja niso bistveno spremenila. Kolikor so se, so se v korist slovenskih izdelkov (ker je bil tak splošni trend med pandemijo) verjetno pri vseh.
Nekaj najpomembnejših ugotovitev: na policah trgovskih verig, ki pokrivajo 85 odstotkov slovenskega trga s hrano, je 63 odstotkov izdelkov slovenskih proizvajalcev in 37 odstotkov uvoženih. Najmanjši je delež domačih izdelkov v skupini mleko in mlečni izdelki, največji pa v skupini meso in mesni izdelki. Izdelkov trgovskih blagovnih znamk je v ponudbi opazovanih živil že 44 odstotkov (največ pri mlečnih izdelkih, najmanj v mlevskih izdelkih). Med trgovskimi verigami je imel najmanj izdelkov slovenskega izvora Lidl (28 odstotkov), največ pa Spar in Tuš (po okoli 70 odstotkov).
Analitiki so pogledali tudi strukturo izdelkov v nakupovalnih košaricah potrošnikov. Potrdilo se je, da so pri nakupu živilskih izdelkov, vključenih v analizo, potrošniki najbolj pozorni na domač izvor pri nakupu mesa in mesnih izdelkov ter sadja in zelenjave, najmanj pa pri pekovskih in mlevskih izdelkih. Tudi razmerje med izdelki blagovnih znamk proizvajalca in trgovskih blagovnih znamk je v nakupovalnih košaricah približno enako kot na policah trgovcev.
V Sparu Slovenija se že dolgo zavedajo prednosti lokalne pridelave in samopreskrbe z živili, zato veliko truda in energije vlagajo v dobre odnose s slovenskimi pridelovalci in predelovalci hrane. Od tod velik delež izdelkov slovenskih proizvajalcev na njihovih trgovskih policah. Tam so enakovredno zastopani veliki in mali dobavitelji (»ter vsi vmes«), številne lokalne specialitete, okusi tradicije, posebnosti vseh pokrajin »od Jadrana do Panonske nižine, od Triglava do Kolpe«. Tokrat smo se ustavili v Prekmurju.
Od tam prihajajo sočni, rdeči paradižniki, ki jih je na trg uvedla prikupna oglaševalska kampanja. Na Sparove police so prišli že leta 2013. Partnersko sodelovanje se je zgodilo, ker se, pravi direktor podjetja Paradajz Kristjan Magdič, njihov premium paradižnik idealno vključuje v Sparov koncept trgovine. Sodelovanje se je poglabljalo in danes je v trgovčevi ponudbi pod to blagovno znamko že šest različnih produktov paradižnika, od najmanjših do največjih, poleg tega tudi štajersko-prekmursko bučno olje.
Z vključenostjo v stabilno dobavno verigo pridobita tako pridelovalec kot trgovec, poudarja Magdič koristi partnerstva, potrošnik pa ima vedno na istem mestu na voljo zaželeno blagovno znamko paradižnika.
Primerjalna prednost Lušta je poseben, do okolja prijazen način pridelave – z geotermalno energijo, ki je kos vsem letnim časom in ki skrbi, da je ogljični odtis nevtralen, pa tudi z vojsko naravnih opraševalcev, čmrljev. »Na koncu pa vse to ne bi pomenilo nič, če pridelek ne bi imel okusa, kot ga je imel nekoč paradižnik z vrta naših babic. Svežina in okus naših paradižnikov, ki so obrani le kakšen dan, preden jih kupci lahko najdejo na Sparovih policah, je tisto, kar šteje.«
Partnerja vsako leto skupaj načrtujeta pridelavo, obseg zasaditve, izbiro vrst paradižnika, tako, »da tako Spar kot tudi njihovi kupci v pretežni meri dobijo to, kar si želijo; to je tisto partnerstvo, ki ga slovensko kmetijstvo potrebuje za dolgoročen in stabilen razvoj«.
Socialna kmetija Korenika, ki je začela delovati pred 15 leti v Šalovcih na Goričkem, skupaj z invalidskim podjetjem Pribinovina povezuje ekološko proizvodnjo s socialnim vključevanjem in zaposlovanjem ranljivih družbenih skupin. V dejavnost na treh sosednjih kmetijah je vsak dan vključenih več kot 50 oseb.
»V partnerstvo s podjetjem Spar smo sklenili, da bi povečali dostopnost naših kakovostnih izdelkov za čim širši krog ozaveščenih potrošnikov,« opiše začetke sodelovanja s Sparom Goran Miloševič in namigne na vse bolj iskano lokalno pridelano zdravo hrano, tudi v večjih trgovskih središčih. »Po krajšem obdobju vzajemnega spoznavanja je bil odziv kupcev zelo pozitiven. Tako zdaj na posebej izdelanih in ustrezno pozicioniranih policah v največjih Sparovih trgovinah ponujamo kar 23 različnih živilskih izdelkov z ekološkim certifikatom: od zeliščne soli in dodatkov jedem iz sušene zelenjave s piransko soljo do zeliščnih čajev, sirupov, vložnin, mlevskih izdelkov, slivove marmelade …, vse pod blagovno znamko Korenika.«
Sodelovanje s Sparom jim je odprlo vrata do širšega kroga kupcev ter večjo učinkovitost logističnih procesov. Potrošnikom pa omogoča lažji dostop do vse bolj želene in iskane hrane, katere pridelava v Koreniki večinoma temelji na doma pridelanih ekoloških surovinah (ki jih v Sloveniji še vedno primanjkuje).
V vasi Dokležovje leži kmetija Tanje in Emila Bakan. Pred četrt stoletja sta na slabega pol hektara začela delati to, kar najbolje znata – pridelovati zelenjavo. Njun cilj je bil vsako leto nekoliko zrasti, za to pa sta potrebovala dobrega strateškega partnerja. »Ugotovila sem, da se je najbolje osredotočiti na samo nekaj pridelkov. Tako je bilo mogoče povečati pridelek zelenjave tako količinsko kot tudi kakovostno. In uspelo nam je,« je odločitev za sodelovanje s Sparom pojasnila Tanja Bakan.
Korist je bila vzajemna, kmetija se je razvila, partnerja pa sta dosegla, kar je bil njun glavni cilj – zadovoljstvo končnih kupcev Bakanove zelenjave. Skrbita namreč, da pride zelenjava čim hitreje s polja do trgovskih polic in še sveža v roke potrošnika.
Zdaj imajo zasajenih deset hektarov površin. »Kar sicer niti ni veliko, a tudi ne malo,« se ozira po ravnici podjetna Tanja Bakan in upa, da bo sodelovanje s trgovcem trajalo dolgo.
Kmetija se je usmerila na pridelavo mlade čebule, zelja, radiča in nekaj malega drugih kapusnic. »Za tak obseg pridelave je potrebnega že kar veliko truda in znanja, oboje moraš ves čas izpopolnjevati. Pridne hčerine in zetove roke pridejo zdaj že zelo prav.«
»S Sparovo nabavo sodelujemo odlično in sodelovanje še poglabljamo,« je navdušen Niko Miholič, vodja prodaje v podjetju Panorganix. Potrošniki jih poznajo predvsem po pridelavi žive solate in živih zelišč. Spar je med pomembnejšimi strateškimi partnerji podjetja Panorganix. Z njim sodelujejo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Na police drugega največjega slovenskega trgovca dobavljajo 12 produktov, nekaj tudi pod trgovsko blagovno znamko.
Na vprašanje, zakaj je za Panorganix močan strateški partner, kot je Spar, tako pomemben, in kaj to pomeni za končnega potrošnika, Miholič odgovori: »Spar je med najbolj premium trgovinami v centralni Evropi, zato vanj zahajajo kupci, ki iščejo tudi bolj premium produkte, kakršni so naši.«
Dodana vrednost, ki jo v partnerstvo vlaga dobavitelj iz Ljutomera, je njegov trajnostni način pridelave: »Imamo vse več ekoloških pridelkov, prav tako delamo na najbolj dovršeni tehnologiji za pridelavo zelenjave.«
Tudi kar zadeva nove produkte, partnerja še nista rekla zadnje besede, o njih se dogovarjata skupaj, načrtno. Trenutno sicer ne širita asortimenta, ampak si prizadevata za povečanje količin in zamenjavo embalaže za trajnostno.
Pri tem mislimo na analizo strukture živilskih izdelkov v petih največjih trgovskih verigah v Sloveniji, ki jo je pri podjetju Episcenter naročil varuh odnosov v verigi s hrano Igor Hrovatič. Razlog: sum na sistematično zmanjševanje živilskih izdelkov slovenskih dobaviteljev in slovenskega izvora na prodajnih policah (tudi takrat, ko je dovolj ponudbe primerljivega domačega blaga). Analiza je luč sveta sicer ugledala lani na začetku leta, a lahko domnevamo, da se tudi zaradi dolgoročnih pogodbenih odnosov z dobavitelji razmerja niso bistveno spremenila. Kolikor so se, so se v korist slovenskih izdelkov (ker je bil tak splošni trend med pandemijo) verjetno pri vseh.
Na policah trgovskih verig, ki preskrbujejo 85 odstotkov slovenskega trga s hrano, je 63 odstotkov izdelkov slovenskih proizvajalcev.
Domače je IN
Nekaj najpomembnejših ugotovitev: na policah trgovskih verig, ki pokrivajo 85 odstotkov slovenskega trga s hrano, je 63 odstotkov izdelkov slovenskih proizvajalcev in 37 odstotkov uvoženih. Najmanjši je delež domačih izdelkov v skupini mleko in mlečni izdelki, največji pa v skupini meso in mesni izdelki. Izdelkov trgovskih blagovnih znamk je v ponudbi opazovanih živil že 44 odstotkov (največ pri mlečnih izdelkih, najmanj v mlevskih izdelkih). Med trgovskimi verigami je imel najmanj izdelkov slovenskega izvora Lidl (28 odstotkov), največ pa Spar in Tuš (po okoli 70 odstotkov).
Analitiki so pogledali tudi strukturo izdelkov v nakupovalnih košaricah potrošnikov. Potrdilo se je, da so pri nakupu živilskih izdelkov, vključenih v analizo, potrošniki najbolj pozorni na domač izvor pri nakupu mesa in mesnih izdelkov ter sadja in zelenjave, najmanj pa pri pekovskih in mlevskih izdelkih. Tudi razmerje med izdelki blagovnih znamk proizvajalca in trgovskih blagovnih znamk je v nakupovalnih košaricah približno enako kot na policah trgovcev.
V Sparu Slovenija se že dolgo zavedajo prednosti lokalne pridelave in samopreskrbe z živili, zato veliko truda in energije vlagajo v dobre odnose s slovenskimi pridelovalci in predelovalci hrane. Od tod velik delež izdelkov slovenskih proizvajalcev na njihovih trgovskih policah. Tam so enakovredno zastopani veliki in mali dobavitelji (»ter vsi vmes«), številne lokalne specialitete, okusi tradicije, posebnosti vseh pokrajin »od Jadrana do Panonske nižine, od Triglava do Kolpe«. Tokrat smo se ustavili v Prekmurju.
Okus iz časa naših babic
Od tam prihajajo sočni, rdeči paradižniki, ki jih je na trg uvedla prikupna oglaševalska kampanja. Na Sparove police so prišli že leta 2013. Partnersko sodelovanje se je zgodilo, ker se, pravi direktor podjetja Paradajz Kristjan Magdič, njihov premium paradižnik idealno vključuje v Sparov koncept trgovine. Sodelovanje se je poglabljalo in danes je v trgovčevi ponudbi pod to blagovno znamko že šest različnih produktov paradižnika, od najmanjših do največjih, poleg tega tudi štajersko-prekmursko bučno olje.
Primerjalna prednost Lušta je poseben, okolju prijazen način pridelave, pri kateri kot oprašvelaci pomagajo čmrlji. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Z vključenostjo v stabilno dobavno verigo pridobita tako pridelovalec kot trgovec, poudarja Magdič koristi partnerstva, potrošnik pa ima vedno na istem mestu na voljo zaželeno blagovno znamko paradižnika.
Primerjalna prednost Lušta je poseben, do okolja prijazen način pridelave – z geotermalno energijo, ki je kos vsem letnim časom in ki skrbi, da je ogljični odtis nevtralen, pa tudi z vojsko naravnih opraševalcev, čmrljev. »Na koncu pa vse to ne bi pomenilo nič, če pridelek ne bi imel okusa, kot ga je imel nekoč paradižnik z vrta naših babic. Svežina in okus naših paradižnikov, ki so obrani le kakšen dan, preden jih kupci lahko najdejo na Sparovih policah, je tisto, kar šteje.«
Partnerja vsako leto skupaj načrtujeta pridelavo, obseg zasaditve, izbiro vrst paradižnika, tako, »da tako Spar kot tudi njihovi kupci v pretežni meri dobijo to, kar si želijo; to je tisto partnerstvo, ki ga slovensko kmetijstvo potrebuje za dolgoročen in stabilen razvoj«.
Izdelki s certifikatom
Socialna kmetija Korenika, ki je začela delovati pred 15 leti v Šalovcih na Goričkem, skupaj z invalidskim podjetjem Pribinovina povezuje ekološko proizvodnjo s socialnim vključevanjem in zaposlovanjem ranljivih družbenih skupin. V dejavnost na treh sosednjih kmetijah je vsak dan vključenih več kot 50 oseb.
»V partnerstvo s podjetjem Spar smo sklenili, da bi povečali dostopnost naših kakovostnih izdelkov za čim širši krog ozaveščenih potrošnikov,« opiše začetke sodelovanja s Sparom Goran Miloševič in namigne na vse bolj iskano lokalno pridelano zdravo hrano, tudi v večjih trgovskih središčih. »Po krajšem obdobju vzajemnega spoznavanja je bil odziv kupcev zelo pozitiven. Tako zdaj na posebej izdelanih in ustrezno pozicioniranih policah v največjih Sparovih trgovinah ponujamo kar 23 različnih živilskih izdelkov z ekološkim certifikatom: od zeliščne soli in dodatkov jedem iz sušene zelenjave s piransko soljo do zeliščnih čajev, sirupov, vložnin, mlevskih izdelkov, slivove marmelade …, vse pod blagovno znamko Korenika.«
Sodelovanje s Sparom jim je odprlo vrata do širšega kroga kupcev ter večjo učinkovitost logističnih procesov. Potrošnikom pa omogoča lažji dostop do vse bolj želene in iskane hrane, katere pridelava v Koreniki večinoma temelji na doma pridelanih ekoloških surovinah (ki jih v Sloveniji še vedno primanjkuje).
Izbrana zelenjava
V vasi Dokležovje leži kmetija Tanje in Emila Bakan. Pred četrt stoletja sta na slabega pol hektara začela delati to, kar najbolje znata – pridelovati zelenjavo. Njun cilj je bil vsako leto nekoliko zrasti, za to pa sta potrebovala dobrega strateškega partnerja. »Ugotovila sem, da se je najbolje osredotočiti na samo nekaj pridelkov. Tako je bilo mogoče povečati pridelek zelenjave tako količinsko kot tudi kakovostno. In uspelo nam je,« je odločitev za sodelovanje s Sparom pojasnila Tanja Bakan.
Korist je bila vzajemna, kmetija se je razvila, partnerja pa sta dosegla, kar je bil njun glavni cilj – zadovoljstvo končnih kupcev Bakanove zelenjave. Skrbita namreč, da pride zelenjava čim hitreje s polja do trgovskih polic in še sveža v roke potrošnika.
Tudi v Prekmurju se dobro (in veliko) je, lokalna ponudba pa sega širom Slovenije. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Zdaj imajo zasajenih deset hektarov površin. »Kar sicer niti ni veliko, a tudi ne malo,« se ozira po ravnici podjetna Tanja Bakan in upa, da bo sodelovanje s trgovcem trajalo dolgo.
Kmetija se je usmerila na pridelavo mlade čebule, zelja, radiča in nekaj malega drugih kapusnic. »Za tak obseg pridelave je potrebnega že kar veliko truda in znanja, oboje moraš ves čas izpopolnjevati. Pridne hčerine in zetove roke pridejo zdaj že zelo prav.«
Premium v regiji
»S Sparovo nabavo sodelujemo odlično in sodelovanje še poglabljamo,« je navdušen Niko Miholič, vodja prodaje v podjetju Panorganix. Potrošniki jih poznajo predvsem po pridelavi žive solate in živih zelišč. Spar je med pomembnejšimi strateškimi partnerji podjetja Panorganix. Z njim sodelujejo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Na police drugega največjega slovenskega trgovca dobavljajo 12 produktov, nekaj tudi pod trgovsko blagovno znamko.
Na vprašanje, zakaj je za Panorganix močan strateški partner, kot je Spar, tako pomemben, in kaj to pomeni za končnega potrošnika, Miholič odgovori: »Spar je med najbolj premium trgovinami v centralni Evropi, zato vanj zahajajo kupci, ki iščejo tudi bolj premium produkte, kakršni so naši.«
Dodana vrednost, ki jo v partnerstvo vlaga dobavitelj iz Ljutomera, je njegov trajnostni način pridelave: »Imamo vse več ekoloških pridelkov, prav tako delamo na najbolj dovršeni tehnologiji za pridelavo zelenjave.«
Tudi kar zadeva nove produkte, partnerja še nista rekla zadnje besede, o njih se dogovarjata skupaj, načrtno. Trenutno sicer ne širita asortimenta, ampak si prizadevata za povečanje količin in zamenjavo embalaže za trajnostno.
