Aeroklub Murska Sobota ima že 80 letno tradicijo

Jadralno letenje je v Sloveniji eden izmed najrazvitejših letalskih športov.

Objavljeno
22. julij 2019 08.23
Posodobljeno
22. julij 2019 08.56
Šolanje v Letalski šoli Aerokluba Murska Sobota, ni samo odlično izhodišče za letalske poklice, ampak pridobljena znanja odlično služijo tudi na drugih področjih. Foto Luka Hojnik
Aeroklub Murska Sobota ima več kot sto članov, ki se interesno združujejo v modelarski, jadralni, padalski, ULN in motorni sekciji. Jadralna sekcija je ena aktivnejših. Jadralni piloti Aerokluba Murska Sobota letijo na petih jadralnih letalih:
  • Dvosedežni Blanik L-13 je namenjen osnovnemu šolanju;
    Pilatus B-4 za akrobacije in aerodromsko jadranje;
    dve jadralni letali DG-100 za tekmovalno in tudi rekreativno letenje na preletih;
    Discus 2C, ki je od nakupa leta 2008 sekciji jadralnih pilotov dalo nov zagon ter možnosti za še bolj kakovostno tekmovalno letenje.
 
Članstvo v aeroklubu se iz leta v leto povečuje, kar je spodbuda za dobro delo sekcije tudi v bodoče, z razširjanjem tehnične kulture med mladimi pa tudi pomembno vplivajo na razvoj regije. S svojim delovanjem obenem upravljajo in skrbijo za Letališče Murska Sobota, ki ima varnostno, turistično in gospodarsko širši regionalni pomen.
 

Jadralno letenje

 
Jadralno letenje je v Sloveniji eden izmed najrazvitejših letalskih športov. To potrjujejo vrhunski rezultati slovenskih jadralnih pilotov na mednarodnih tekmovanjih in veliko osvojenih svetovnih rekordov. Slovenija je s svojo lego in razgibano geografsko podobo pravi raj za jadralne pilote. Alpe na eni strani in odprta ravnina Panonske nižine na drugi strani ponujata dobre pogoje za jadralno letenje.
 
Jadralno letalo vzleti s pomočjo vlečnega letala in na višini 500 metrov odpne vlečno vrv. Let nadaljuje s pomočjo vzgornikov (termika - segret zrak) in nabira višino do baze (meja oblakov cumulusov). Če je baza oblakov na 2.000 metrih, pomeni, da bo jadralno letalo v drsnem letu preletelo razdaljo 70 kilometrov. Dolžina preleta je odvisna od drsnega razmerja jadralnega letala. Svetovni rekord v jadralnem letenju znaša preko 2.000 kilometrov.
 

Zgodovina Aerokluba Murska Sobota


Začetki

Zgodovina Aerokluba Murska Sobota se je po znanih virih pričela pisati v letih 1937–1938, ko je skupina entuziastov imenovala iniciativni odbor za ustanovitev aerokluba. To so bili prvi zametki letalstva v Pomurju. Tako je bil v Murski Soboti že leta 1939 organiziran prvi letalski miting. Bližajoča se druga svetovna vojna je začasno zaustavila razvoj letalskega športa.
 
Po drugi svetovni vojni je ideja o ustanovitvi kluba in želja po letenju ponovno oživela. Skupina zanesenjakov je pod imenom »Letalska grupa« pričela z delom in leta 1946 je v Murski Soboti potekal prvi tečaj modelarstva. Delo in ideje so člani »Letalske grupe« združili s člani društva »Mejaš«, ki je deloval v Gornji Radgoni. Na vzletišču kluba Mejaš so v letu 1947 opravili tudi svoje prve polete z jadralnimi letali, ki so jih zagnali z elastiko ali na »vitlo«. Leta 1948 je društvo Mejaš prenehalo z delovanjem, razpoložljiva letalska tehnika pa je bila prenesena v Mursko Soboto, kjer so ob pomoči takratnega ljudskega odbora organizirali delovanje in letenje na vzletišču v Černelavcih. Istega leta so člani »Letalske grupe« na redni letni skupščini dne 28. 12. 1948 društvo preimenovali v Aeroklub Murska Sobota, ki je združeval tri sekcije (modelarsko, jadralno in padalsko). Na tej lokaciji je društvo delovalo do leta 1953.
 
image
Delo Foto Luka Hojnik 


Dejavnost kluba je vzbujala veliko simpatij in odobravanja takratnih oblasti, kar je vplivalo na povečanje števila članov in širitev dejavnosti. Iz virov, ki so na razpolago, je razbrati, da je v letu 1950 aktivno delovala tudi padalska sekcija in da so bili opravljeni tudi prvi padalski skoki. Širitev dejavnosti in povečanje članstva sta zahtevali nov pristop in zagotavljanje tehničnih možnosti. Tako je bila leta 1953 Aeroklubu Murska Sobota dodeljena nova lokacija za delovanje v »Muzgah«, v bližini Murske Sobote. Izdelana je bila projektna dokumentacija za vzletno-pristajalno stezo in izdana vsa potrebna dovoljenja za gradnjo. Člani Aerokluba Murska Sobota so skoraj dve leti svojo energijo in delo usmerjali v izgradnjo vzletno-pristajalne steze, ki je bila dokončana leta 1955. Prvo motorno letalo je na novi lokaciji in na novi stezi pristalo leta 1954. Leta 1958 je bil zgrajen in predan namenu tudi hangar, ki še danes služi svojemu namenu. Z izgradnjo slednjega so bili podani vsi pogoji in možnosti, da je Aeroklub Murska Sobota pričel še z motornim letenjem. S tem so bili izpolnjeni tudi vsi pogoji za ustanovitev »Letalske šole«, dne 17. 09. 1960.
 
Od takrat naprej so se vsi, letenja željni kandidati, ob pomoči letalskih strokovnjakov iz Aerokluba Murska Sobota in sosednjih klubov, usposabljali za vse oblike letalskega športa. Razvoj pa s tem ni zastal. Članstvo se je iz leta v leto povečevalo, dejavnosti so se krepile, kupovala in pridobivala se je nova oprema in tehnična sredstva. Vzletno-pristajalna steza je bila leta 1967 opremljena z osnovno razsvetljavo, ki je nudila nove možnosti nočnega letenja.

image
Delo Napredek in razvoj letalstva ter letalske tehnike sta ves čas spremljala tudi delo in rezultati v klubu. Foto Aeroklub Murska Sobota

 
Rezultati, ki so jih članice in člani Aerokluba Murska Sobota dosegali na različnih tekmovanjih, kakor tudi množična udeležba in interes za letalski šport, so Aeroklub Murska Sobota uvrščali med enega večjih in kakovostnejših klubov v Jugoslaviji. Leta 1972 je bil na letališču zgrajen gostinski lokal, leta 1982 pa je bila s pomočjo vojske izgrajena druga vzletno-pristajalna steza v smeri S-J.
 
Napredek in razvoj letalstva ter letalske tehnike sta ves čas spremljala tudi delo in rezultati v klubu. Tako so ob tradicionalnih sekcijah modelarjev, jadralcev, padalcev in motornih pilotov ustanovili še sekcijo ULN (ultra lahka letala) in motornih zmajev ter balonarsko sekcijo. Vsa ta leta pa je Aeroklubu Murska Sobota pri njegovem delu stala ob strani tudi politika in lokalno gospodarstvo, ki sta s polno mero posluha za ta šport, spremljali delo in rezultate in v veliki meri prispevali k zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev. Z ustanovitvijo balonarske in ULN sekcije je klub doživel novi zagon. Balonarska sekcija je s pomočjo občine in lokalnega gospodarstva kupila balon in pričela z delom in poleti.
 

Večja tekmovanja in prireditve


Leto 1994 je leto, ko so na letališču Aerokluba Murska Sobota izvedli prvo veliko mednarodno tekmovanje. To je bilo evropsko prvenstvo toplo-zračnih balonov, ki je bilo izvedeno zelo uspešno in kakovostno ter s tem ime Aerokluba Murska Sobota prvič poneslo v svet.
 
V klubu so vsa ta leta pogrešali nekoč tako atraktivno akrobatsko letenje, ki pa ga v samostojni Sloveniji iz več razlogov ni bilo. Leta 1995 so zavestno zagrizli tudi v to jabolko, čeprav z mešanimi občutki, in z nekaj strahu so prvič v samostojni Sloveniji organizirali akrobatsko letenje, ki so ga poimenovali »AKRO«. Slovensko letalstvo je takrat razpolagalo z dvema akrobatskima letaloma starejših letnikov tipa Zlin (526 in 726), zato so se povezali z letalci iz Češke in z njihovo pomočjo pričeli pisati nov list zgodovine Aerokluba Murska Sobota. Tekmovanja v akrobatskem letenju so postala tradicionalna, letalska šola Aerokluba Murska Sobota pa zibelka akrobatskega letenja v Sloveniji.

image
Delo Foto Luka Hojnik 


Za potrebe šolanja so najeli letalo Zlin 142, za potrebe treninga in tekmovanj pa so kupili letalo Zlin 50. Tradicija akrobatskega letenja v Aeroklubu Murska Sobota in kakovostno organizirana in izvedena tekmovanja »AKRO«, so bila dobra popotnica in zaupanja vreden argument, da je klub leta 1998 organiziral in izvedel drugo veliko prireditev. Zaupana jim je bila izvedba evropskega prvenstva v akrobatskem letenju kategorije »Advance«. Tekmovanje je bilo izvedeno v zadovoljstvo vseh, kar potrjuje tudi dejstvo, da jim je FAI na konferenci CIVA v Pragi, novembra 2001, zaupala organizacijo in izvedbo svetovnega prvenstva v akrobatskem letenju kategorije »Advance«, ki je potekalo v letu 2008.
 
Zahteve po zagotavljanju potrebnega prostora za odvijanje vseh dejavnosti so narekovale tudi nujno potrebna vlaganja v objekte in opremo. Tako so v letu 2000, zaradi prostorske stiske, zavestno pristopili k izgradnji novega hangarja za letala s servisno delavnico, rekonstrukciji plinskega raztakališča za potrebe balonarjev in obnovi črpalke za letalsko gorivo.
 

Aeroklub Murska Sobota danes


V vseh teh letih se je klub kadrovsko, tehnično in materialno krepil. Danes klub šteje čez sto aktivnih in podpornih članic in članov, ki svoje želje in potrebe po letalstvu uresničujejo v šestih aktivnih sekcijah. Struktura članstva obsega vse starostne kategorije, od dečkov do seniorjev, z veseljem pa lahko povedo, da so v večini sekcij aktivne tudi predstavnice nežnega spola. Aeroklub s svojo dejavnostjo obenem financira in skrbi za vzdrževanje Letališča Murska Sobota, ki je objekt širšega regijskega pomena. Z vključevanjem mladih pa skrbi tudi za razširjanje tehnične kulture. Šolanje v Letalski šoli Aerokluba Murska Sobota, ni samo odlično izhodišče za letalske poklice, ampak pridobljena znanja odlično služijo tudi na drugih področjih.
 
    Kristian Ravnič