Aktivno cepljenje in kaj lahko storimo sami

Za zaupanje v cepljenje je treba razumeti delovanje cepiva. Dobro je, da tudi sami lahko izboljšamo učinkovitost cepiv.
Fotografija: S cepivom, neškodljivimi delčki mikroorganizmov, si v telesu preventivno razmnožimo spominske obrambne celice – limfocite, ki bi jih sicer naš imunski sistem razmnožil šele ob prebolevanju bolezni. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
S cepivom, neškodljivimi delčki mikroorganizmov, si v telesu preventivno razmnožimo spominske obrambne celice – limfocite, ki bi jih sicer naš imunski sistem razmnožil šele ob prebolevanju bolezni. FOTO: Jože Suhadolnik

Za zaupanje v cepljenje je treba razumeti delovanje cepiva. Dobro je, da tudi sami lahko izboljšamo učinkovitost cepiv – z rednim gibanjem in ustrezno prehransko podporo. 
image_alt
COVID-19 in šport

Pandemija covida-19 je povzročila eno največjih globalnih zdravstvenih, gospodarskih in družbenih kriz v zadnjem stoletju. Vzrok so lastnosti novega koronavirusa, sars-cov-2: velika nalezljivost, težji potek bolezni s pogosto potrebo po dihalni podpori pri 20 odstotkih obolelih in negotova, najverjetneje kratkotrajna imunska zaščita po preboleli bolezni.

Brez učinkovitega zdravila je mogoče zdravstveno katastrofo (nezmožnost zdravljenja vseh obolelih) preprečevati samo z epidemiološkim zadrževanjem epidemije. To pa praviloma prinese veliko gospodarsko in družbeno škodo, zlasti kadar se epidemija močno razmahne in so za njeno umiritev potrebni dolgotrajni, večmesečni intenzivni ukrepi zadrževanja.
 

Cepljenje za zdravje nas in družbe


Razvoj učinkovitih cepiv proti covidu-19 je v tem trenutku edino realno upanje, da se epidemija ne bo podobno, kot jo v svojih krajih doživljamo v jeseni/zimi 2020, ponovila v naslednji hladni sezoni – s poglabljanjem vseh njenih družbenih in gospodarskih posledic. Vendar ni dovolj, da cepiva razvijemo in z ustreznimi preizkusi dokažemo učinkovitost in varnost uporabe v postopku na Evropski agenciji za zdravila (EMA), kar je v EU pogoj za registracijo in dovoljenje za uporabo vsakega cepiva. Biti morajo dovolj uporabljena, saj samo ustrezna precepljenost omogoča ustavitev epidemije. Zato je bistven element katerega koli cepiva tudi zaupanje ljudi, da je varno in učinkovito in bo vsak posameznik tako prispeval k rešitvi ogromnega družbenega problema, ki že eno leto hromi življenje in ga bo brez učinkovitega cepljenja hromil še naprej. Za zaupanje pa je treba razumeti delovanje cepiva.
image_alt
Starši in otroška debelost

Zakaj cepimo in s čim?


S cepivom, neškodljivimi delčki mikroorganizmov, si v telesu preventivno razmnožimo spominske obrambne celice – limfocite, ki bi jih sicer naš imunski sistem razmnožil šele ob prebolevanju bolezni. S cepljenjem si tako »prihranimo« prvo prebolevanje okužbe in pridobimo imunsko zaščito, kot bi nam jo sicer pustila bolezen – brez težav, tveganj in posledic, ki jih prinaša.
Pri razvoju cepiva proti covidu-19 so znanstveniki na podlagi modernih tehnologij razvili cepivo najhitreje v zgodovini. Postopek so osnovali na: – biotehnologiji vektorskih cepiv.

Pri tem so uporabili že vnaprej pripravljene »modele« virusov kot prenašalce genskih informacij o proteinu povzročitelja covida-19, proti kateremu bi želeli izzvati delovanje imunskega sistema. Tak »predprogramirani« virus je mogoče razmnoževati do neomejenih količin in ga po že optimiziranem postopku pripraviti kot cepivo. Ker so takšna cepiva po lastnostih sicer zelo blizu klasičnim inaktiviranim cepivom, tudi glede stranskih učinkov ni pričakovati odstopanj. Med stranske učinke spadajo običajni vnetni pojavi na mestu cepljenja, možen je še dodaten vnetni (imunski) odziv proti modelnemu virusu – vektorju. Velika prednost cepiva te vrste je enostavna množična proizvodnja.
image_alt
Več napora in manj čustev – telo postane en sam krč

– tehnologiji cepljenja z molekulami informacijske RNK (mRNK), ki ponuja še večji razvojni presežek – tako glede zmogljivosti za hitro produkcijo cepiv kot glede boljše optimizacije lastnosti cepiva. Molekule mRNK je mogoče industrijsko izdelovati v tako rekoč neomejenih količinah, z biokemijskimi postopki sinteze, kar na koncu prinese tudi zelo očiščeno cepivo (brez bioloških primesi), ki ob cepljenju povzročajo manj neželenih vnetnih učinkov kot klasična cepiva. Molekule informacijske RNK so v mašineriji naših celic kot navodila za nastanek različnih beljakovin, tudi virusnih, če to želimo.
Pri telesno aktivnih starostnikih bo učinek cepljenja nedvomno večji. FOTO: Voranc Vogel
Pri telesno aktivnih starostnikih bo učinek cepljenja nedvomno večji. FOTO: Voranc Vogel

Nekatera podjetja (Moderna, BioNTech, CureVac, GSK) so pred epidemijo razvijala potencialna zdravljenja, zlasti tumorjev, pri katerih bi celice začasno preprogramirali z dostavljanjem izbranih mRNK, zapakiranih v lipidne mehurčke (liposome). S pojavom pandemije so ta podjetja začela v lipidne mehurčke pakirati navodila za virusne beljakovine – s tem virusna genska informacija pride v naše lastne celice in te začnejo izdelovati delčke virusa, ki jih opazi imunski sistem in začne izdelovati imunski odziv proti virusu. Tako je nastala cepilna platforma, s katero je mogoče poceni in v skoraj neomejenih količinah izdelovati cepivo.

Prednosti/slabosti cepiv mRNA so potencialno povezane z nepreizkušenostjo – čeprav ni podatkov in znanih imunoloških mehanizmov, ki bi vzbujali pomisleke in skrbi glede morebitnih neželenih učinkov, so pri novih tehnologijah mogoči pojavi, ki jih še ne poznamo. Velika prednost je preprosta množična proizvodnja, zelo čist izdelek in posledično malo vnetnih neželenih učinkov ter velike možnosti modificiranja učinkov z različnimi dodatki. Ta cepiva je zahtevno shranjevati, potrebna je temperatura minus 80 stopinj Celzija.

A možnosti količinsko neomejene proizvodnje so samo en razlog za izdelavo cepiv proti covidu-19 z novimi, pri cepljenju še nepreizkušenimi tehnologijami. Drugi, enako pomemben razlog pa je dejstvo, da raziskovalni podatki kažejo, da je cepivo celo bolj uspešno pri vzbujanju imunskega odziva, kot je naravna okužba s sars-cov-2.
S cepivom, neškodljivimi delčki mikroorganizmov, si v telesu preventivno razmnožimo spominske obrambne celice – limfocite, ki bi jih sicer naš imunski sistem razmnožil šele ob prebolevanju bolezni. FOTO: Jože Suhadolnik
S cepivom, neškodljivimi delčki mikroorganizmov, si v telesu preventivno razmnožimo spominske obrambne celice – limfocite, ki bi jih sicer naš imunski sistem razmnožil šele ob prebolevanju bolezni. FOTO: Jože Suhadolnik

Tudi sami lahko izboljšamo učinkovitost cepiv


Že nekaj časa vemo, da je imunski odziv na cepljenje pri elitnih športnikih boljši kot pri neaktivni populaciji. Izboljša se tako celični imunski odziv (T-celice, ki so odgovorne za boj proti virusom) kot tudi humoralna imunost prek specifičnih virus-nevtralizirajočih protiteles. Podobne podatke kot na športnikih, ki redno in intenzivno vadijo, so pridobili pri raziskavah na starostnikih. Pri telesno aktivnih starostnikih bo učinek cepljenja nedvomno večji. Ob redni vadbi pa ne smemo pozabiti, da je za razmnoževanje in pravilno usmeritev imunskih celic proti virusom nujen tudi zadosten energijski in hranilni vnos. Kadar pri telesni dejavnosti zanemarjamo prehransko podporo, je to pot k imunskim pomanjkljivostim.

Podhranjenost namreč že sama po sebi ubija imunski sistem, ki je prva žrtev premajhnega vnosa energije in posameznih hranil.
Ti dve opozorili sta še posebno pomembni za tiste s preveč telesnega maščevja. V teh časih je njihova prva izbira telesna aktivnost, in ne stradalne diete. Pri podhranjenih posameznikih se zmanjša celična imunost, ki je ključna za obvladovanje virusnih okužb in reševanje vnetnih procesov v telesu. Podhranjeni se tako tudi slabo odzovejo na stimulacijo teh imunskih celic s cepivom, prav tako ne morejo optimalno razviti imunske zaščite s protitelesi, usmerjenimi proti virusom.

Zato je za učinkovito nacionalno strategijo, ki bo obvladala pandemijo, ključno, da razumemo, zakaj se cepimo, kaj se dogaja tedaj in da so učinki cepljenja optimalni šele takrat, ko se telo nanj odzove. Tudi pri cepljenju se vse začne (in konča) pri rednem gibanju in prehrani.

***
prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.

Komentarji: