Ali jemo prave beljakovine?
Bi verjeli: če boste uživali energijsko prebogato hrano zaradi pretiranega vnosa beljakovin, se boste zredili prav tako, kot če bi pretiravali s sladkorjem ali maščobami. Pa še kakšna putika vas lahko udari!
Zakaj raziskovalci molčijo?
Na vprašanje v naslovu vam bodo brez dvoma, in še podkrepljeno s silnimi raziskavami, odgovorili (številni) preprodajalci različnih praškov, ki jih lahko uvrstimo v kategorijo beljakovine. Ali v današnjem času bolj »po domače« med proteine.
Nato lahko pričakujemo večno (in popolnoma nepotrebno bitko), v kateri se bodo verniki številnih diet prepričevali, da so njihove beljakovine edine prave. Seveda spet na podlagi izbranih raziskav. Najmanj bodo povedali raziskovalci. Že vedo, zakaj ...
Kaj so najboljše beljakovine?
Ob vsem prepričevanju se marsikdo res zamisli, kaj je prav, da si naloži na krožnik, in kaj ni. Na vprašanje lahko pogledamo s številnih zornih kotov, zanimivega ponuja že primerjava, kaj je najboljša ženska ali najboljši moški. Če že iščemo, kaj je najboljše ... Na zadnje vprašanje vam ne bodo znali odgovoriti niti v Hollywoodu. Za vsakega oskarja je vsaj pet kandidatov – in še zmotijo se včasih.
Naše telo potrebuje aminokisline. Nobena ni najboljša, potrebujemo vse. Najprej esencialne, ki jih telo ne more narediti samo. Nekatere aminokisline so pogojno esencialne, njihova proizvodnja v telesu včasih ne dohiteva porabe, zato jih moramo nujno vnesti s hrano. Nekatere pa lahko naše telo proizvede tudi samo. Za prvo silo in včasih še malo več, tudi to zadostuje. In ko končno razumemo, da je bistvo beljakovin to, da telesu zagotavlja vse potrebne aminokisline, potem postane odločanje o tem, kakšna hrana (ali prašek) bo naš beljakovinski oziroma aminokislinski vir, nekoliko lažje.
Na primer, če bomo zaužili »encime« ali proteine, ki tvorijo tudi kolagen, v telo ne bodo »pripotovali« encimi in kolagen; beljakovinske molekule se bodo v procesu prebave stopenjsko razgradile v aminokisline in te bodo nato v različnih kombinacijah in po različnih poteh vsrkane v telo. No, kar nekaj jih bodo porabile tudi celice črevesja in celo bakterije v prebavilih (mikrobiota). In šele nato, prek številnih kompleksno uravnavanih procesov, bo mogoče kakšna aminokislina iz beljakovin, ki smo jih zaužili, prispela v naš kolagen in encime. In to verjetno ne iste.
Odgovor za najboljše beljakovine se torej počasi ponuja. To so verjetno tiste, ki vsebujejo aminokisline, ki jih naše telo potrebuje. Če ti beljakovinski viri vsebujejo še kaj več, kar naše telo tudi potrebuje, še toliko bolje. Na primer ribe so dokaj popoln vir aminokislin, ki so za telo nujne, in še maščobe omega 3. Rastlinski viri beljakovin so sicer nekoliko manj aminokislinsko popolni, a vsebujejo druge koristne snovi za naše telo. Kot so vitamini in številna druga mikrohranila. Tudi zato je osnovno priporočilo prehrane za zdravje predvsem uživanje raznovrstne polnovredne hrane.
Beljakovinski vsakdanjik
Tako kot vse v življenju. Za nekatere dober, za mnoge celo predober, za mnoge pa slab in nevaren za zdravje. Če hočemo telo oskrbeti z vsemi aminokislinami, ki jih potrebuje, moramo najprej poznati njegove potrebe. In vlogo aminokislin v odnosu do drugih hranil ter presnovnih procesov v zdravju in bolezni. Tu se marsikomu zatakne. Kar je razumljivo. Znanja o beljakovinski presnovi danes močno presegajo strokovne dimenzije sestave vesoljskega plovila in za poglobljeno prehransko obravnavo na področju prehrane z beljakovinami ni nujno le temeljito znanje osnovnih bioloških ved, ampak precej dobro poznavanje razvoja stroke klinične prehrane, torej medicine.
Zaradi kompleksnosti vseh teh znanj strokovnjaki z različnih področjih pripravljajo priporočila za prehrano, tudi z beljakovinami. V njih poskušajo povezati in strniti zadnja znanstvena spoznanja o delovanju človeškega telesa v zdravju in bolezni ter vlogi aminokislin v presnovnih procesih. Zadnja leta številna priporočila poudarjajo, da naj bi bili kakovostni beljakovinski prehranski viri vključeni v vsak obrok. V bolezenskih stanjih in pri različnih stresnih dogodkih, kot je na primer naporen šport, pa se potrebe po beljakovinah še povečajo.
Pretiravanje ni potrebno
Poudarjanje vloge beljakovin v vsakdanji prehrani pa seveda ne pomeni, da je to zdaj nekaj, kar je najboljše, in da je treba krožnik zapolniti predvsem z beljakovinsko hrano. Nič bolj zdravi ne boste, če se boste lotili te skrajnosti, telo boste kvečjemu pripeljali v stisko, ker bo moralo razgraditi vse odvečne aminokisline in se rešiti njihovih ostankov. In še, če boste uživali energijsko prebogato hrano zaradi pretiranega vnosa beljakovin, se boste zredili prav tako, kot če bi pretiravali s sladkorjem ali maščobami, oziroma če združimo oboje, s piškoti. Pa še kakšna putika vas lahko udari!
Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med, je med drugim zdravnica slovenskih olimpijcev.
