Bomo poslej tekli z maskami
Strokovnjaki pravijo, da si tako lahko še poslabšamo zdravje. Poveča se napor med dihanjem, mokre maske pa so za okužbo še nevarnejše.
Odpri galerijo
Raziskavo, opravljeno prejšnji teden, ki simulira aerodinamiko potencialno nalezljivih kapljic, ki jih tekači izdihujejo, je kritiziral, češ da gre za očitno pomanjkanje akademske resnosti, in da je bila prehitro spuščena v javnost. FOTO: Reuters
Pred meseci bi vsakogar, ki bi zapisal, da bomo morda tekli z masko na ustih in čez nos, razglasili za neprištevnega ali pa vsaj za politika, danes pa so stvari take, da so lahko tudi na videz nora vprašanja relevantna.
Zapis smo v grobem povzeli po ideji s spletne strani Outside, nekaj smo dodali tudi sami. Torej: teči, kolesariti, igrat tenis, karkoli, z masko, da bi se čim bolj zaščitili pred virusom?
Verjetno je vsak, ki je tekel ali kolesaril ali hodil tudi v za rekreacijo težkih tednih karantene ob srečanju z drugim tekačem, kolesarjem ali pohodnikom, pomislil, kako daleč sežejo kapljice, ki jih le-ta pušča za seboj.
Izkušnja, preden so nas v Sloveniji zdravniki prosili, naj kolesarji začasno ostanemo doma, je bila podobna: z najdražjo sva se s stranske ceste lepo vključevala na glavno cesto proti Horjulu. Ustavila sva se v križišču, saj je prihajal avto, v tistem pa je po notranji, desni strani, mimo naju na cesto zapeljal gorski kolesar. Na centimeter.
So besede za taka dejanja, ampak po novem smo drugačni, a ne, in se jemljemo, kot smo.... On ni bil iz novih časov, recimo, da je bil še vedno tipičen junak novejših časov; jaz, in jaz, in na koncu spet jaz. O tem sva si bila z najdražjo edina.
Krenila sva za njim, gnal se je, skrivoma pogledoval nazaj … Dve desetletji mlajši je bil prepričan, da ga ne bova ujela, ampak Bog je hotel drugače in kmalu sva mu bila za škofijo – na dvajsetih metrih sva ga imela spredaj, rekel sem, ko bo klanec, greva na široko okoli in mimo. In sva šla, v krasni, v neznačilno oddaljeni paraboli, mimo. Ni prijel. Za Horjulom naju je dohitel v hrib hitro vozeči traktor.
Za njim se je v zavetrju pripeljal najin kolesar, prehitel naju je tesneje, kot traktor. Če bi imel masko, bi mu jo nalepil z neostikom na smrček, potem pa jo še spremenil v tampon in ga opremil z njim, kot in kjer je treba. Po moje tako prehiti le človek, ki ima hemeroide. Toliko o kapljicah.
Znano je namreč, da so lahko prenašalci virusa tudi na videz zdrave osebe, bolje, osebe, ki se dobro počutijo, zato je bila skrb še toliko bolj umestna. Vemo pa tudi, da so na videz zdrave osebe lahko tudi sicer precej čudne, a ne ... Če smo vsi ponotranjili zapoved, da moramo maske oziroma pokrivalo za čez usta in nos nositi v trgovinah in to razumeli kot državljansko dolžnost, smo pri uporabi mask v rekreaciji zaenkrat ostali brez odgovorov.
Maske so različne in večina med njimi nas ne ščiti pred virusi, bolj so primerne za to, da morebiti mi s kašljanjem ne okužimo koga drugega. Največ, kar seveda lahko naredimo je, da se vedno gibamo tako, da smo fizično oddaljeni od drugih in da si redno čistimo roke. Kaj pa, če tečemo, kjer je veliko ljudi? Denimo, na ljubljanskem Rožniku, Mostecu, PST … in kar je podobnih mest po domovini? Strokovnjaki opozarjajo, da je nošenje mask za ljudi, ki imajo težave z dihanjem, med športom neprimerno, celo nevarno, in da to lahko njihovo težave še poslabša!
Ko izvajamo nekaj z dobrim namenom, v prid zdravju, si po drugi strani škodujemo, tudi pri zdravju … Na prvi pogled je tako, da utemeljitev nekaj-je-bolje-kot-nič, velja tudi za rekreacijo. In ker večina tekačev, zlasti tekačev v mestih, še vedno lahko naleti na druge ljudi, zakaj bi bila previdnost lahko škodljiva?
»Mislim, da je zaskrbljenost na mestu,« pravi dr. Sarah Doernberg, izredna profesorica na University of California iz San Francisca, ki je specializirana za nalezljive bolezni.
»Pokrivanje nosu in ust med naporom lahko pripelje do drugih zdravstvenih težav - in tu je še dejstvo, da se maska pri tem lahko zmoči. Takoj, ko pa se maska zmoči, njena zaščita ni več učinkovita.«
Doernbergova tudi pravi, da teči naokoli z nekakšno mokro krpo na obrazu lahko potencialno še poveča možnost okužbe.
Dr. Louis-Philippe Boulet, profesor kardiologije in pulmologije na Laval University v Quebecu, je pred kratkim za New York Times povedal, da dihanje skozi mokro zaščito povečuje občutek napora, mokre maske pa tudi izgubijo proti mikrobno učinkovitost.
Dr. Linsey Marr, strokovnjak za prenos bolezni po zraku na Virginia Tech University predlaga, naj tekači raje ohranijo toliko razdalje od drugih, kot jo le lahko, sicer pa da ni dovolj dokazov, da jih maske zares lahko zavarujejo pred okužbo.
»Kot športnik mislim, da bi bilo težko teči z masko, in če ste v neposeljenem območju in se na široko ognete drugih, na katere boste morda naleteli, potem mislim, da je to dovolj,« pravi Marr. In dodaja: »Kolikor vem, ni nobenih študij o prenosu med ljudmi, ko hodijo, tečejo ali kolesarijo; raziskovalci vedno gledajo na ljudi, ki so stacionarni, se ne gibajo.«
Raziskavo, opravljeno prejšnji teden, ki simulira aerodinamiko potencialno nalezljivih kapljic, ki jih tekači izdihujejo, je kritiziral, češ da gre za očitno pomanjkanje akademske resnosti, in da je bila prehitro spuščena v javnost.
Ogromno stvari o vedenju virusa ostaja nepoznanih, na vseh področjih. Ali, kot pravi harvardski epidemiolog Bill Hanage: »Poskušamo zgraditi letalo, medtem ko v njem že letimo." Torej, kaj je treba storiti, če naša edina možnost teka na voljo vključuje gibanje tam, kjer je večje število ljudi? Če lahko tečete, ne da bi vas dušilo in če se maska ne zmoči, potem lahko poskusite. Ampak verjetno bi bilo bolje, če bi našli terene, kjer ste bolj sami.
Ali kot je sklenila misel Doernbergova: »Najbolj pomembna je fizična odmaknjenost od drugih in redno čiščenje rok. Pokrivanje ust in nosu je le za situacije, ko ni druge možnosti - vendar se nikakor ne smemo izpostavljati tveganju samo zato, ker imamo pač pokrit del obraza. Pokrivanje obraza nikakor ni zamenjava za ohranjanje fizične oddaljenosti od drugih!«.
Zapis smo v grobem povzeli po ideji s spletne strani Outside, nekaj smo dodali tudi sami. Torej: teči, kolesariti, igrat tenis, karkoli, z masko, da bi se čim bolj zaščitili pred virusom?
Verjetno je vsak, ki je tekel ali kolesaril ali hodil tudi v za rekreacijo težkih tednih karantene ob srečanju z drugim tekačem, kolesarjem ali pohodnikom, pomislil, kako daleč sežejo kapljice, ki jih le-ta pušča za seboj.
Domača izkušnja: ego s kapljicami za vse
Izkušnja, preden so nas v Sloveniji zdravniki prosili, naj kolesarji začasno ostanemo doma, je bila podobna: z najdražjo sva se s stranske ceste lepo vključevala na glavno cesto proti Horjulu. Ustavila sva se v križišču, saj je prihajal avto, v tistem pa je po notranji, desni strani, mimo naju na cesto zapeljal gorski kolesar. Na centimeter.
So besede za taka dejanja, ampak po novem smo drugačni, a ne, in se jemljemo, kot smo.... On ni bil iz novih časov, recimo, da je bil še vedno tipičen junak novejših časov; jaz, in jaz, in na koncu spet jaz. O tem sva si bila z najdražjo edina.
Krenila sva za njim, gnal se je, skrivoma pogledoval nazaj … Dve desetletji mlajši je bil prepričan, da ga ne bova ujela, ampak Bog je hotel drugače in kmalu sva mu bila za škofijo – na dvajsetih metrih sva ga imela spredaj, rekel sem, ko bo klanec, greva na široko okoli in mimo. In sva šla, v krasni, v neznačilno oddaljeni paraboli, mimo. Ni prijel. Za Horjulom naju je dohitel v hrib hitro vozeči traktor.
Za njim se je v zavetrju pripeljal najin kolesar, prehitel naju je tesneje, kot traktor. Če bi imel masko, bi mu jo nalepil z neostikom na smrček, potem pa jo še spremenil v tampon in ga opremil z njim, kot in kjer je treba. Po moje tako prehiti le človek, ki ima hemeroide. Toliko o kapljicah.
Znano je namreč, da so lahko prenašalci virusa tudi na videz zdrave osebe, bolje, osebe, ki se dobro počutijo, zato je bila skrb še toliko bolj umestna. Vemo pa tudi, da so na videz zdrave osebe lahko tudi sicer precej čudne, a ne ... Če smo vsi ponotranjili zapoved, da moramo maske oziroma pokrivalo za čez usta in nos nositi v trgovinah in to razumeli kot državljansko dolžnost, smo pri uporabi mask v rekreaciji zaenkrat ostali brez odgovorov.
Kaj nam je storiti?
Maske so različne in večina med njimi nas ne ščiti pred virusi, bolj so primerne za to, da morebiti mi s kašljanjem ne okužimo koga drugega. Največ, kar seveda lahko naredimo je, da se vedno gibamo tako, da smo fizično oddaljeni od drugih in da si redno čistimo roke. Kaj pa, če tečemo, kjer je veliko ljudi? Denimo, na ljubljanskem Rožniku, Mostecu, PST … in kar je podobnih mest po domovini? Strokovnjaki opozarjajo, da je nošenje mask za ljudi, ki imajo težave z dihanjem, med športom neprimerno, celo nevarno, in da to lahko njihovo težave še poslabša!
Maske so različne in večina med njimi nas ne ščiti pred virusi, bolj so primerne za to, da morebiti mi s kašljanjem ne okužimo koga drugega. FOTO: Shutterstock
Ko izvajamo nekaj z dobrim namenom, v prid zdravju, si po drugi strani škodujemo, tudi pri zdravju … Na prvi pogled je tako, da utemeljitev nekaj-je-bolje-kot-nič, velja tudi za rekreacijo. In ker večina tekačev, zlasti tekačev v mestih, še vedno lahko naleti na druge ljudi, zakaj bi bila previdnost lahko škodljiva?
»Mislim, da je zaskrbljenost na mestu,« pravi dr. Sarah Doernberg, izredna profesorica na University of California iz San Francisca, ki je specializirana za nalezljive bolezni.
»Pokrivanje nosu in ust med naporom lahko pripelje do drugih zdravstvenih težav - in tu je še dejstvo, da se maska pri tem lahko zmoči. Takoj, ko pa se maska zmoči, njena zaščita ni več učinkovita.«
Doernbergova tudi pravi, da teči naokoli z nekakšno mokro krpo na obrazu lahko potencialno še poveča možnost okužbe.
Dr. Louis-Philippe Boulet, profesor kardiologije in pulmologije na Laval University v Quebecu, je pred kratkim za New York Times povedal, da dihanje skozi mokro zaščito povečuje občutek napora, mokre maske pa tudi izgubijo proti mikrobno učinkovitost.
Najboljši način je torej tek na samem
Dr. Linsey Marr, strokovnjak za prenos bolezni po zraku na Virginia Tech University predlaga, naj tekači raje ohranijo toliko razdalje od drugih, kot jo le lahko, sicer pa da ni dovolj dokazov, da jih maske zares lahko zavarujejo pred okužbo.
»Kot športnik mislim, da bi bilo težko teči z masko, in če ste v neposeljenem območju in se na široko ognete drugih, na katere boste morda naleteli, potem mislim, da je to dovolj,« pravi Marr. In dodaja: »Kolikor vem, ni nobenih študij o prenosu med ljudmi, ko hodijo, tečejo ali kolesarijo; raziskovalci vedno gledajo na ljudi, ki so stacionarni, se ne gibajo.«
Raziskavo, opravljeno prejšnji teden, ki simulira aerodinamiko potencialno nalezljivih kapljic, ki jih tekači izdihujejo, je kritiziral, češ da gre za očitno pomanjkanje akademske resnosti, in da je bila prehitro spuščena v javnost.
Še vedno: oddaljenost in higiena
Ogromno stvari o vedenju virusa ostaja nepoznanih, na vseh področjih. Ali, kot pravi harvardski epidemiolog Bill Hanage: »Poskušamo zgraditi letalo, medtem ko v njem že letimo." Torej, kaj je treba storiti, če naša edina možnost teka na voljo vključuje gibanje tam, kjer je večje število ljudi? Če lahko tečete, ne da bi vas dušilo in če se maska ne zmoči, potem lahko poskusite. Ampak verjetno bi bilo bolje, če bi našli terene, kjer ste bolj sami.
Ali kot je sklenila misel Doernbergova: »Najbolj pomembna je fizična odmaknjenost od drugih in redno čiščenje rok. Pokrivanje ust in nosu je le za situacije, ko ni druge možnosti - vendar se nikakor ne smemo izpostavljati tveganju samo zato, ker imamo pač pokrit del obraza. Pokrivanje obraza nikakor ni zamenjava za ohranjanje fizične oddaljenosti od drugih!«.
