Debeluhi med kolesarji

Objavljeno
11. februar 2019 08.02
Posodobljeno
11. februar 2019 08.02
Andraž Vide Čeligoj
Andraž Vide Čeligoj
Ok, da ne bo pomote! Ne govorim o totalno pretežkih in zavaljenih ljubiteljih žara, ter opojne, z okusom po hmelju in ječmenu zvarjene pijače, ki se vsakih nekaj mesecev, ko seveda skopni sneg, spravijo na sedež svojega dvokolesnega prijatelja.

Ne, govorim o FAT kolesih!

FAT scena v deželi pod kovinskim stolpom, tistim z dušo je še v povojih, oziroma je še ni. Drugje po svetu, predvsem v deželi kavbojca Wayna je uporaba FAT koles že postala način življenja.

V Sloveniji so redki predstavniki človeške vrste, ki so do sedaj bili sposobni premagali stereotipe o na videz neuporabnem in okornem kupu železja, ki se mu reče FAT bike. Široke gume – skoraj 10cm, prednje vzmetenje, veriga, sedež in zavore – to je FAT bike.

Roko na srce, na prvi pogled to res niso kolesa, ob katerih bi ob pogledu nanje omedlevali in doživljali katarze. Ampak ta kolesa imajo nekaj, kar so ostali tipi koles v kaosu tehnološkega razvoja izgubili – enostavnost in pristnost.

Pa gremo od začetka. Ideja se je seveda porodila na oni strani luže, v ZDA. Obstajajo dokazi, da so prve "debeluhe" izdelovali že daljnega leta 1900, ampak šele leta 1986 so prvi, novodobni "Fatty", s podporo ekipe "Michelin" gnali nikjer drugje kot čez vroči saharski pesek. V poznih 90 letih prejšnjega stoletja pa so ameriški mladci, željni avanture prišli na idejo, da bi se s takimi kolesi preizkusili tudi na snegu. Udeležili so se slavne "Iditarod" dirke na Aljaski. Takrat je leta 2000 gospod Mike Curiak dosegel tudi rekord na tej težavni vztrajnostni dirki do mesta Nome v zvezni državi Aljaska.

Po spodbudnem začetku se je začela revolucija – "debeluhe" danes uporabljajo za vožnjo po peščenih plažah, blatu in seveda snegu, ki je bil mišljen kot primarno okolje uporabe za to vrsto koles. Kljub smešnemu videzu in na prvi pogled nemogočim voznim lastnostim so "debeluhi" izredno okretni, in ne boste verjeli, tudi hitri. Zaradi velikosti pnevmatik vzmetenja skorajda ne potrebuješ. Vožnja z njimi je zares enkratna in kar je najbolj pomembno, pomirjujoča. Vsaj po mojem skromnem mnenju si ta kolesa tudi pri nas zaslužijo dosti več pozornosti  - zato apeliram na vas, dajte jim možnost, da vas zapeljejo. Mene so že!

V dokaz, da to niso kolesa primerna samo za nedeljski obisk tržnice, si oglejte, kako lahko "debeluh" očara tudi prekaljene gorsko-kolesarske mačke.