''Dirko sem si želel odpeljati, odkar sem slišal zanjo.'
Žiga Sernec predstavlja gotovo eno izmed največjih presenečenj ter odkritij jubilejne desete izvedbe Dirke okoli Slovenije. Četudi marsikomu pred dirko neznano ime, se 29-letni cestni kolesar, sicer specializant otroške in mladostniške psihiatrije, ni prvič soočil z ekstremnim vzdržljivostnim kolesarjenjem. V letu 2016 je namreč nastopil na Slo24Ultra in osvojil drugo mesto, v dvojicah pa uspešno zaključil tudi 12-urno dirko Schinderei. Za pot okoli Slovenije je potreboval 46h in 16min, s čimer je že na prvem obisku osvojil skupno drugo mesto in tako prepričljivo postal nosilec naziva novinec leta. Prijazen sogovornik nas je med drugim presenetil še s širokim strokovnim ozadjem ustrezne kolesarske priprave in zavedanjem lastnih zmožnosti. V rubriki zgodbe iz ozadja torej razkrivamo ozadje tega perspektivnega mladega slovenskega ultra kolesarja.
''Moj vtis letošnje dirke je izjemen.''
Žiga je sicer imel resen namen priti na Dirko okoli Slovenije že v letu 2016, a je moral zaradi odpovedi preizkušnje svoje načrte odložiti na naslednje leto. Za začetek se ni izognil vprašanju, kakšne vtise je nanj pustil prvi obisk na 10. izvedbi Dirke okoli Slovenije. ''Moj vtis letošnje dirke je izjemen. Nisem imel velikih pričakovanj, saj se dirke prej še nisem udeležil. Všeč mi je bila tudi sproščenost in dostopnost organizatorjev.'' Podobno mnenje o poteku dirke in tekmovalni atmosferi so po preizkušnji strnili tudi člani njegove spremljevalne ekipe: ''Ekipa pravi, da je možnost sledenja tekmovalcev potekala zelo dobro, prav tako vmesni rezultati. Navdušen sem bil tudi nad navijači po celi Sloveniji,'' še pristavi.
Kot pravi, se je Dirke okoli Slovenije udeležil z jasnim namenom: ''Da, dirke sem se udeležil s tekmovalnim ciljem, kot se zmeraj vsake dirke.'' In pojasni: ''Kot vedno sem se zadeve lotil z znanstvenim pristopom. Ker sem sam zdravnik, mi je takšen pristop s strokovnega vidika zelo zanimiv, tako da sem se našel v treningih Alekseja Dolinška, ki je moj trener zadnja tri leta. Skupaj sva naredila načrt in vseskozi spremljala fiziološke adaptacije, počutje, krvne slike ter glede na podatke tedensko prilagajala treninge.'' Ob takšnem skrbno načrtovanem strokovnem pristopu rezultat niti ni vprašljiv, prav tako ne njegova predanost cilju: ''Potrudil sem se za maksimalen izkoristek časa, kar je v tistih mesecih pomenilo služba, trening, hrana, počitek. Se pravi, da je bilo zelo veliko načrtovano, teoretično sem vedel, da zmorem, seveda pa je ogromno odvisno od sreče in pa od ekipe, ki je dala vse od sebe.''
In prav njegova spremljevalna ekipa je bila tista, ki se je nekaterih delih izkazala za nepogrešljivo pri nadzorovanju poteka dirke. Tisti izmed bolj pozornih navijačev se bodo tako verjetno spomnili njegovega zmernega, a vseeno zanesljivega začetka dirke, čemur je kasneje le še dodajal tempo, kar se je izkazalo za pravilno odločitev, saj je v zaključku le še pridobival. ''V prvem delu je bila naloga ekipe predvsem ustavljati moj tempo, saj sem se na začetku počutil kot bik, ki ima pred seboj rdečo zastavo. To nalogo so odlično izpeljali, kar se je v drugi polovici dirke več kot poplačalo in izkazalo za odlično taktično potezo.''
''Ob meni je bila izjemna ekipa, brez katere bi bil uspeh nemogoč, vsi so bili nenormalno motivirani in osredotočeni na cilj - najprej maksimalno poskrbeti za mojo varnost in nato zaključiti dirko v manj kot dveh dneh.''
A vendar Žiga Sernec, kljub mladosti, ni povsem nov v ultra kolesarstvu. Preskok iz klasičnega cestnega kolesarstva v to ekstremno vzdržljivostno disciplino je naredil, ko je dognal, da mu zelo dolgi treningi pravzaprav ugajajo in da se po dolgih vožnjah počuti odlično. ''Opazil sem, da se na drugačen način utrudim v primerjavi z drugimi kolesarji ter da nimam psihičnih težav z dolgimi treningi ali pomanjkanjem motivacije. Ob tem času mi je tudi bilo že malo dovolj raznih kolesarskih vzponov in maratonov, zato sem si želel poizkusiti nekaj novega. Ultra športi so me sicer vedno fascinirali. Dirko DOS-RAS Extreme sem si namreč želel odpeljati, odkar sem slišal zanjo, ampak razmišljanje o tem, da bi to zmogel, je prišlo postopno. Toda, bolj ko sem o tem razmišljal, bolj sem spoznaval, da je ta cilj izvedljiv. Moja prva ultra kolesarska dirka je bila Slo24ultra 24h solo. Nanjo sem se prijavil, ker je bil leta 2016 DOS-RAS Extreme odpovedan, kar je škoda, saj sem se čutil dobro pripravljenega.'' S popolnoma predano in požrtvovalno ekipo je tako zanesljivo prikolesaril do drugega mesta v skupni razvrstitvi, kar je bilo za celotno ekipo neverjeten dosežek. ''Meni pa je dalo vedeti, da sem se odločil prav'', še dodatno potrjuje pravilnost osebne odločitve.
Dirka DOS-RAS Extreme je sicer znana po tem, da združuje izredno raznolikost tekmovalcev in njihovih ambicij, toda vtisi oz. čustva, ki jih pusti na sodelujoče, so vedno bili nesporno izraziti: ''Lepota tega športa je, da se moraš zelo poglobiti vase, pred in predvsem med dirko. Čeprav tekmuješ z drugimi, se moraš osredotočiti na svoje počutje in psihofizično stanje, drugače ti ne more uspeti. Odlična posledica ultra tekmovanj je tudi spoznanje, da zmoremo vse, česar si močno želimo,'' še izpostavi pomen dobre psihološke pripravljenosti in čustvene trdnosti za uspešen nastop na tako zahtevni kolesarski preizkušnji. ''Ko končaš dirko, ugotoviš, da lahko dosežeš res ogromno, če si tega zares želiš, le verjeti je treba vase in tiste, ki ti stojijo ob strani.''
Žiga Sernec je letos na preizkušnji DOS-RAS Extreme sodeloval z ekipo Rog Team, vsem dobro znanim proizvajalcem kultnih koles Pony. Kot pravi, je ideja o sodelovanju in motivacija za pristop k dirki padla z obeh strani. Eden izmed njegovih dobrih prijateljev, Matic Sevšek, kasneje tudi aktivni član spremljevalne ekipe, je namreč že prej deloval pod okriljem ekipe Rog. ''Z Rogom večinoma sodelujem na dirkah, kjer so mi zelo pomagali, in pa na kakšnih promocijskih dogodkih, kot je bil recimo Goni Pony. Člane ekipe sem večinoma poznal že od prej. No, štirje od njih so bili že v moji ekipi na Slo24Ultra 2016, samo enega pa sem spoznal na novo pred tekmovanjem, v ekipo ga je povabil drug član, kar se izkazalo za super potezo, saj je bil nepogrešljiv člen dirke in je postal dober prijatelj.''
Na Vršič z druge strani, pa je v septembru obračal pedala za ekipo ROG tudi na dogodku GONY PONY.
Že v sredo, torej na dan uradne otvoritve dirke in žreba startnih številk, je bilo opaziti mladost in navezanost članov ekipe, ki so ga spremljali. ''Res je, vsi v ekipi so precej mladi in za to dirko so dali od sebe 200% in res nisem rabil početi drugega, kot samo vrteti pedala. Med dirko na kolesu dejansko ne veš nič drugega kot to, kakšna je cesta pred teboj. Medtem pa se v spremljevalnem vozilu odvija cel cirkus in tudi temu je treba biti kos,'' še izpostavlja pomen spremljevalne ekipe za dosego dobrega rezultata. ''Gotovo bi bilo zanimivo preizkusiti dirko tudi s te plati.''
Ob značilnem muhastem spomladanskem vremenu je tako dolgo dirko, kot je DOS-RAS Extreme, praktično nemogoče povsem nadzorovati. Ob še tako dobrem predvidevanju scenarijev, nam dirka vedno postreže s presenetljivim razpletom. In prav zato smo ga povprašali, katera situacija med dirko se mu je najbolj utrnila v spomin in okoli katere zgodbe se je še dolgo po dirki med ekipo nalezljivo širil nasmeh na obrazih. ''Dogajalo se je med samim vzponom na Sleme, ko smo bili že na poti dober dan in se je bližala druga noč na dirki. Počutil sem se odlično, toda zaželel sem si malo osvežiti usta in se znebiti tistega značilnega neprijetnega občutka kosmatih zob, tako da bi si umil zobe. Da to naredim med vzponom se mi je zdela najboljša ideja, saj so hitrosti precej manjše. Ko sem to sporočil ekipi, so seveda takoj šli v akcijo in tako mi je Bali (Rok Balažič) pripravil zobno ščetko z debelo plastjo zobne paste... No, tako bi vsaj naj bilo... Ko si dobro minuto umivam zobe in mi nikakor ni jasno, zakaj me po ustih vse peče in od nikoder nobene pene, to omenim ekipi, nakar ugotovijo, da sem imel na ščetki namesto zobne paste Voltaren gel, ki se uporablja proti mišičnim bolečinam. Ko sem si uspel sprati usta z vodo, sem proti pričakovanjem reagiral z navalom smeha in dobre volje. To me je poživilo in zbudil sem se za nadaljnjih nekaj ur.''
''Če se še vidimo na DOS-u? Seveda! Na DOS-u zagotovo še nisem rekel zadnje besede! Za 2018 sicer ne planiram velikih podvigov na kolesu, sicer pa, nikoli ne reci nikoli.''
Glede na nedavno odprte prijave na dirko, nas je seveda zanimalo tudi, kaj bi novinec Dirke okoli Slovenije 2017 svetoval nekomu, ki na primer pravkar razmišlja o tem, ali bi šel prvikrat na Dirko okoli Slovenije? Bodisi za rezultat ali zaradi drugih, osebnih razlogov - torej kot novinec novincu. Žiga tu odgovarja premišljeno: ''Vsekakor naj dobro premisli, kaj je njegov glavni razlog za nastop na preizkušnji.'' In nadaljuje s pojasnilom: ''Bodisi je njegova želja zgolj odpeljati preizkušnjo ali mu je pomemben tudi rezultat. Od tega zavisi strategija in psihična priprava na dirko. Zelo bi mu tudi svetoval, naj bo pozoren pri izbiri ekipe okoli sebe. Predvsem pa bi vsakemu izmed nastopajočih na srce položil, naj se pred dirko poskusi čim bolj sprostiti in med samo dirko kar se da uživati, namreč to je privilegij, ki si ga ne more privoščiti vsak,'' še zaključi s pozitivno mislijo o doživetju, ki da predstavlja sodelovanje na ultra kolesarskem spektaklu.
In njegovi načrti v prihodnje? ''Zagotovo imam še velike ambicije v ultra kolesarstvu'', pravi Žiga. ''Z zadnjim DOS-om smo se tudi kvalificirali za RAAM. Kolesarstvo bo najbrž vedno velik del mojega življenja, posvečal pa se mu bom v skladu z drugimi željami in obveznostmi,'' pojasnjuje in poudari, da se želi v prihodnje predvsem čimbolj posvetiti tudi svojemu poklicu in družini. ''Da pa vse to vkomponiraš v 24 ur, je prava umetnost. Zame bi bila idealna dolžina dneva vsaj 48h!'' Toda kljub temu lahko tega perspektivnega ultra kolesarja navijači še pričakujemo na štartu Dirke okoli Slovenije. ''Če se še vidimo na DOS-u? Seveda! Na DOS-u zagotovo še nisem rekel zadnje besede! Za 2018 sicer ne planiram velikih podvigov na kolesu, sicer pa, nikoli ne reci nikoli.''
''Za konec še enkrat poudarim, da je bila ob meni izjemna ekipa, brez katere bi bil uspeh nemogoč, vsi so bili nenormalno motivirani in osredotočeni na cilj - najprej maksimalno poskrbeti za mojo varnost in nato zaključiti dirko v manj kot dveh dneh. Omenil bi še vse člane ekipe: Maruška Poček, Sandra Kamenšek, Mojca Serdoner, Niko Korber, Matic Sevšek, Rok Balažič, Denis Dečko, Jernej Pušnik. Zlati so!''
POSEBNO POSVETILO
''To dirko bi želel posvetiti mojemu pokojnemu tastu, ki je, veliko prezgodaj, umrl slabe tri mesece pred začetkom dirke. Prav on je tisti, ki me je prvi navdušil za kolesa in kolesarjenje in je tudi razlog, da sem se začel spogledovati z ultra dirkami. Iz njegovih ust sem prvič slišal za DOS-RAS Extreme in ne bom pozabil, ko sva se s kolesi vozila po Kozijanskem, v času mojih prvih kolesarskih kilometrov, in mi je razlagal kako v teh koncih poteka DOS in kaj ta dirka sploh je. Takoj sem bil navdušen in sklenil - enkrat grem na to dirko!
V sodelovanju z racearoundslovenia
