Diskriminatorno razlikovanje oblik rekreacije

Že pred dvema tednoma so pripravili smernice oziroma priporočila za upoštevanje ob ponovnem zagonu športno-rekreativnih centrov v Sloveniji, kljub vsemu priporočil NIJZ še nimajo.

Objavljeno
21. maj 2020 08.41
Posodobljeno
21. maj 2020 09.32
Dejstvo je, da so odprta vrata vadbenih centrov (oziroma jih odpirajo ta in naslednji teden) pri vseh naših sosedih  (Avstrija, Madžarska, Hrvaška), celo Italija, ki ima popolnoma drugačno epidemiološko sliko, torej ni razloga, da se zavira ta športno – rekreativna gospodarska panoga na tak diskriminatoren način. FOTO: Gregor Gomboc 
Slovenska fitnes iniciativa zaradi negotovosti, v kateri so se znašli vadbeni fitnes centri, javno poziva NIJZ k pripravi smernic ob odprtju, saj, poudarjajo, se jim zdi izjemno diskriminatorno razlikovanje med popolnoma enakimi oblikami rekreacije, le zato, ker se izvajajo v različnih športnih objektih.



Maja Tasič iz fitnes centra BodiFit, nam je sporočila, da je država v splošno javnost vnesla zmedo, neupoštevanje pravil, vzpodbudila delo na črno, zato je to neodgovorno do zelo močnega sektorja, ki ga v svetu imenujejo fitnes industrija.  

Glavni razlog, ki se navaja, je sproščanje aerosolov pri t.i. fitnes vadbi, kar so infektologi doma in v tujini ovrgli, kajti ni večje možnosti okužbe kot je pri košarki, plesu, borilnih športih in ostalih, ki so zdaj že dovoljeni.

Dr. Mateja Logar s Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo pravi: »Glede na odpiranje večine dejavnosti in aktivnosti v državi ne vidim resnih pomislekov za ponovno odprtje vseh vadbenih centrov. Vsekakor je pred odprtjem potrebno zagotoviti varne pogoje za vadeče in tudi za osebje, ki tam dela. Moje mnenje je, da bi se vadbeni centri lahko odprli ob ustreznih ukrepih - vsak vadeči podpiše izjavo, da bo hodil na vadbe zdrav, zagotavlja se zadosti prostora – omejitev števila vadečih glede na m2 centra, na voljo mora biti dovolj ustreznih razkužil, zagotoviti je potrebno redno razkuževanje orodij in pripomočkov, verjetno bo potrebno napisati navodila za razkuževanje raznih ročk, uteži, žog, trakov, blazin ipd.). Ne zdi se mi pa smiselno, da se ne bi smelo uporabljati garderob, potrebno je samo zagotoviti ustrezno čiščenje. Poleg tega je potrebno zagotoviti tudi, da zaposleni ne hodijo na delovno mesto, če niso popolnoma zdravi.«



»Že pred dvema tednoma smo pripravili smernice oziroma priporočila za upoštevanje ob ponovnem zagonu športno-rekreativnih centrov v Sloveniji, kljub vsemu priporočil NIJZ še nimajo,« pravi Maja Tasič in nadaljuje:

​»Več kot 200 fitnes centrov je v Sloveniji, kar pomeni da se tisoče vadečih redno ukvarja s to aktivnostjo ter tako skrbi za psihofizično ravnovesje v telesu (boljši imunski sistem, odpornost, večja storilnost in zmogljivost, rehabilitacija, preprečevanje bolečin itd.). Člane Slovenske fitnes iniciative zanima, kdo bo prevzel odgovornost za nastalo finančno in poslovno škodo, ki jo bodo rekreativni centri s tem utrpeli in kdo bo odgovarjal več tisoč vadečim, ki dejansko ne bodo razumeli, kaj je narobe s fitnesom, z drugimi oblikami rekreacije, kot so ples, borilne veščine itd. (ki dejansko spadajo v fitnes) pa je vse v redu. Zdaj namreč pristojni prelagajo odgovornost drug na drugega in na žalost se je izkazalo, da je fitnes področje v naši državi nekakšna siva cona.«

Dejstvo je, da so odprta vrata vadbenih centrov (oziroma jih odpirajo ta in naslednji teden) pri vseh naših sosedih  (Avstrija, Madžarska, Hrvaška), celo Italija, ki ima popolnoma drugačno epidemiološko sliko, torej ni razloga, da se zavira ta športno – rekreativna gospodarska panoga na tak diskriminatoren način.  Iz držav, kjer že imajo sproščene športno – rekreativne aktivnosti fitnesa cel mesec, niso zasledili težav s prenašanjem okužb koronavirusa. Slovenija tako ostaja osamljen otok.