Duševno zdravje mladih

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, smo na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) ob 10. uri na sedežu MSS v Ljubljani pripravili novinarsko srečanje, s katerim želimo opozoriti na premalo naslovljeno področje duševnega zdravja v Sloveniji.

Objavljeno
10. oktober 2019 19.58
Posodobljeno
10. oktober 2019 20.06
Foto: Getty Images
Polet
Polet
Posledice slabo obravnavanega in ne reguliranega področja občutijo vse demografske skupine prebivalcev, zlasti pa prizadenejo mlade, ki se ob svojem vstopu v samostojno življenje srečujemo še z mnogimi drugimi izzivi, kot sta iskanje primerne zaposlitve in stanovanja – področji, ki mladim prinašata mnogo negotovosti. 

Na MSS ugotavljamo, da razmere niso sprejemljive - pomanjkljivo sistemsko reševanje vprašanja duševnega zdravja, stigmatizacija duševnih motenj in otežen dostop do strokovne pomoči najbolj prizadene ranljive skupine,  kamor spadamo tudi mladi. Pomanjkanje specializacij na področju strok, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, ter s tem kadra, ki bi bil primerno usposobljen in bi lahko razbremenil neskončne čakalne vrste pacientov pri preobremenjenih specialistih, nakazuje na dejstvo, da vse premalo ljudi prejema primerno strokovno pomoč, kar znižuje kakovost posameznikovega življenja in njegovo aktivno vlogo v družbi.

Na MSS poudarjamo, da je krepitev kadrovskih kapacitet na področju nudenja pomoči ključna, tako z vidika zagotavljanja specializacij in zaposlovanja mladih, ki so zaključili študij psihologije oziroma medicine, kot tudi z vidika mladih prejemnikov pomoči, za katere je prehajanje v samostojno in aktivno življenje zaradi duševnih stisk oteženo. 

Posledica pomanjkanja primerno usposobljenega kadra se kaže tudi v hitrem porastu alternativnih oblik psihosocialnih terapij in svetovanj, ki ne nudijo primerne in kakovostne podpore.

Posameznike, ki se soočajo z duševnimi težavami ter na ustreznega strokovnjaka zaradi predolgih čakalnih vrst ne morejo čakati, privede do iskanja pomoči pri samoplačniških storitvah, ki pa niso vedno primerne in kakovostne ter lahko posledično ogrozijo posameznikovo duševno zdravje. Ker zadeve še vedno niso zakonsko urejene, to v praksi pomeni, da lahko kdorkoli, ne glede na izobrazbo, odpre svojo samoplačniško svetovalnico ter izvaja storitve, za katere ni primerno usposobljen ter s tem ogroža najbolj ranljive posameznike. Poleg tega pa takšne storitve spodbujajo stereotipne predsodke o celotni stroki, kar pa še dodatno odvrača ljudi od iskanja pomoči.  

image
Foto: Shutterstock
 
 
Trenutno stanje na področju duševnega zdravja kaže na to, da zakonska ureditev ni zadostna in skrb za duševno zdravje vseh državljanov ostaja na dnu lestvice prioritet naše države. Leta 2018 je sicer bila sprejeta težko pričakovana Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, vendar je njena implementacija trenutno zelo omejena. 
 
   
Na MSS pozivamo k čimprejšnji zakonski ureditvi področja duševnega zdravja in implementaciji Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja v sodelovanju s stroko, ki bo prinesla želene rezultate in pozitivne spremembe. Mladi si želimo strokovno in kvalitetno usposobljen kader, ki bo skrbel tako za preventivo in kurativo vseh posameznikov na področju duševnega zdravja ter sistemske celostne rešitve, ki bodo omogočale regulacijo področja ter boljšo oskrbo na področju duševnega zdravja.  
 
Za dodatne informacije smo na voljo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. 
Petra Miklaužič