Filozofija in fiziologija
Vse se začne z ljubeznijo. Ljubezen do samega sebe je prva pot do zdravja. Konkretno je to zame nasmeh samemu sebi. Z nasmehom aktiviramo obrazne mišice, vratne mišice, sprostimo ramenske mišice ... ob iskreni šali napnemo celo trebušne mišice. Prebudimo telo, sprožimo gibanje.
Gibanje, oziroma rekreacija je nedvomno aktivnost, ki bogati kakovost posameznikovega življenja, zato je smiselno tudi temu področju nameniti čim več pozornosti. Športna udeležba na rekreativnih prireditvah vsako leto narašča, kar je seveda pozitivno, vendar se velik delež udeležencev preveč osredotoči na doseganje točno določene številke, točno določenega izida, ne oziraje se na začetno stanje in posledice, s čimer se lahko posamezniki že približajo točki, ko lahko ima športna rekreacija veliko več nezaželenih učinkov, kot so na primer pretreniranost, pretiran stres na organizem, poškodbe, bolezni itd. Z večjo udeležbo na takšnih prireditvah je večja tudi možnost nastanka takšnih negativnih posledic pri večjem deležu udeležencev.
Nevarnost po imenu neaktivnost
Človeško telo je kompleksen »stroj«, ki je ustvarjen za gibanje. Za dinamiko. Pretočnost. Najbolj nevarna aktivnost za telo je ravno neaktivnost. Zakrčenost. Oviran pretok. Ta stanja spodbudijo zastajanje in kopičenje močno nezaželenega. Od tistega odvečnega, ki je estetsko opazen, do tistega hujšega, prekritega, patološkega, ki se ga najbolj na svetu bojimo. V telesu se nenehno odvijajo številni procesi, ki skrbijo za normalno delovanje telesa, težava pa nastane, ko ti procesi ne delujejo več optimalno in se varovalni mehanizmi telesa zaradi takšnih ali drugačnih razlogov preobremenijo. Dolgo časa je prevladovala miselnost, da je fizioterapija namenjena zgolj zdravljenju resnih poškodb skeleta v kliničnih prostorih, ob postelji, po operacijah ali »po strganih elastikah«, tako imenovanih poškodbah mehkotkivnih struktur, posamezniki pa so skladno s tem prepričanjem odlašali z obiskom strokovnjakov.
Ljudje so raje »potrpeli«, poskušali ignorirati bolečino in druge znake preobremenitve telesa, s čimer si niso delali uslug. Iznajdljiva glava, vpeta v divji ritem, hitreje presliši lastne opozorilne lučke telesa kakor lučke avtomobila, ki usmerjajo na servis. Majhna opozorila preslišimo ali jih celo malomarno povežemo s slabim dnem, luno, hormoni ali celo nesmiselno usodo. Res je, da lahko bolečina čez nekaj časa mine tudi sama od sebe, vendar lahko v tem času resno tvegamo nastanek še hujših poškodb, ki lahko zahtevajo tudi dolgotrajnejše zdravljenje in popoln počitek. K sreči vedoželjnost preganja tovrstno enostavno miselnost. Z razumom in razmišljanjem se odpirajo poti za konstruktivne naravne rešitve. Kot na drugih področjih se tudi pri vprašanju gibanja čedalje več ljudi zaveda pomembnosti športnih fiziologov in fizioterapevtov tako ob manjših mišičnih poškodbah ali pa zgolj kot oblike preventive. Vse bolj se zavedamo svoje majhnosti in dosega. Iščemo strokovnjake za specifična področja in prav je tako. Ustreznemu avtomehaniku zaupamo avto in svoje telo vsaj tako premišljeno. Tako fiziolog, ki proučuje individualno skrivnostno fiziologijo, lahko koristi posamezniku za drugo mnenje ali jasno razlago fizioloških procesov in zapletov. In tako lahko fizioterapevt rekreativcu predvsem olajša nemirna vprašanja v procesu športne regeneracije.
Telo je obnovljiv sistem
S prepoznavanjem mišičnih atrofij in hipertrofij lahko terapevt vpliva na anatomsko simetrijo telesa, kar je ključnega pomena za nadaljnjo obravnavo posameznika, ne le v zvezi s športom, ampak tudi pri običajnih vsakdanjih opravilih, doma in v službi. S fiziološkega pogleda je vsak posameznik raziskava zase, zato je naloga dobrega fizioterapevta, da glede na anatomske posebnosti, fiziološke lastnosti in zmogljivosti ter morebitna odstopanja oblikuje program fizioterapevtske rehabilitacije, ki bo skladen z željami in cilji posameznika. Ob tem je aktivno sodelovanje posameznika v procesu takšne in drugačne rehabilitacije izrednega pomena, saj lahko na ta način prvotno odločilno energijsko (poraba in vnos) vpliva na sam proces zdravljenja. Fizioterapevt nam običajno poda specifična navodila oziroma priporočila, na primer, kdaj je v procesu fizioterapije obvezna prekinitev določene športne aktivnosti in kakšna naj bo nadomestitev, kdaj lahko nemoteno vadimo naprej oziroma katere specifične vaje lahko izvajamo in kateri gibalni vzorci so absolutno nezaželeni v posameznem delu terapije. Tako se lahko posamezniku zagotovi specifična obravnava, ki bo najbolj učinkovita. Skratka, športni fizioterapevt le v izrednih primerih priporoča popolno mirovanje.
Ustrezno gibanje je lahko zdravilo
Na vzporednem tiru je ustrezna prehrana. V procesu aktivnega življenja – rekreacije –, regeneracije in rehabilitacije tako ne smemo zanemariti niti vloge ustrezne raznolike prehrane. Že dlje časa je znano, da lahko nekatera živila zmanjšujejo vnetja v telesu, s čimer lahko še bolj pripomoremo k čim hitrejšemu okrevanju.
S tovrstno celostno obravnavo in z upoštevanjem vsakdanjih malih priporočil boste lahko ustrezno začeli svojo vsakdanjo športno fizioterapijo, izboljšali svoje dosežke in veselo opazovali odsev fizioloških sprememb tudi v številkah in izidih ter predvsem varno nadaljevali svojo priljubljeno obliko rekreacije, v prihodnje pa poskrbeli, da nezaželenih poškodb sploh ne bo.
Zato bomo te strani po tokratnem splošnem uvodu nadaljevali s praktičnimi usmeritvami za vašo vsakdanjo »fizio terapijo« z našo športno »motionfit« filozofijo. Z ljubeznijo do svoje anatomije in »fizio logije«. Pa nasmeh. In imamo vse.
Dr. Mojca Amon je vodja centra Motionfit je fizioterapevtka, športna fiziologinja, doktorica znanosti, ki je na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in Medicinski Univerzi v Nottinghamu raziskovala vpliv spremenjenega višinskega okolja na metabolizem pri športnikih in vpliv takšnega okolja na hujšanje. Znanstvenoraziskovalno sodelovanje pri večjih projektih je v okviru Centra zamenjala za manjše raziskave na posameznikih, pri čemer vsak posameznik pomeni svojo malo raziskavo. Njena specializacija je celostna obravnava posameznika s poudarkom na kineziološkem in prehranskem usmerjanju, njen pristop pa temelji na poznavanju anatomije in fiziologije posameznika.
