Hlajenje v Kolpi

Pot se že malo vleče, ko končno zagledam smerokaz za Pobrežje. Zelo obetavno, prvinsko in romantično.

Objavljeno
24. julij 2020 09.15
Posodobljeno
24. julij 2020 09.15
Živahna poletna Kolpa. FOTO: Jože Suhadolnik
Peter Povh
Peter Povh
Če se slučajno nahajate v Beli krajini, v Metliki ali v bližnji okolici in bi se radi malo ohladili v vročem poletnem popoldnevu, je seveda izbira jasna: reka Kolpa!



Enkratna narava in okolje. Kam?  Osnovne želje so jasne: ne predaleč, ker je vroče, kopališče s primernim parkiriščem za avto v bližini, nezahteven dostop do vode, kjer lahko mirno zaplavaš in po možnosti ne preveč kopalcev. Kolpa ponuja sicer veliko mirnih in romantičnih kotičkov za »divje« kopanje ampak izbira je padla na vsaj minimalno urejeno kopališče.

S temi željami sem domačinom težil kam naj grem, pa so mi svetovali naj se peljem v smeri proti Adlešičem, ki je za tak hiter popoldanski  skok, vsaj kar zadeva razdaljo in razpoložljiv čas, skrajna meja. Torej poglejmo v smeri proti toku.

Središče Metlike je od Kolpe oddaljeno le dober kilometer. Tik ob mejnem prehodu na Hrvaško, ob mostu, ki pelje v Jurovski brod, je nekdaj stalo lepo urejeno mestno kopališče, ki pa že desetletja ne služi več svojemu namenu. Zato je prva možnost kopanje nad jezom v Križevski vasi, tudi ne daleč od mejnega prehoda.

Zelo simpatičen prostor ob starem mlinu, del je namenjen počitniškim prikolicam in šotorom, ampak za tokratni namen preveč naseljeno na premajhnem prostoru.
Naslednja primerna postaja za kopanje bi lahko bila v Primostku, kjer je sicer možen dostop do vode ampak so problemi s parkiranjem, ker gre za napol zaprt prostor v privatni lasti, ki je v osnovi namenjen drugačnemu tipu turistov.

Naprej po cesti, ki vodi do Podzemlja, kjer je nedvomno najbolj urejen in tudi vedno dobro obiskan kamp s kopališčem, velikim parkirnim prostorom, dobrim gostiščem, igrišči in še marsičem. Samo za tokratni namen, je njegove kvalitete v ponudbi pred mano ugotovilo že preveč drugih kopalcev.

image
FOTO: Jože Suhadolnik


Dalje po cesti proti toku!  Na obeh straneh se izmenjujejo polja, hiške, travniki in takoj je tu že nova možnost kopanja: nad jezom v Krasincu. Velik parkirni prostor na travniku, ograjen prostor za počitniške prikolice in za šotore, odbojka na mivki, simpatični bife s pokrito leseno galerijo nad kopališčem in travnik za kopalce ob vodi: ampak danes se tukaj hladi preveč!

Poglejmo še kaj primernejšega! Po nekaj minutah vožnje se že pokaže oznaka kraja Griblje. Prostor ob Kolpi je znan ne samo po kopališču kamor se radi odpravljajo na kopanje sicer kopalci iz Semiča, mogoče tudi Črnomaljci, ampak tudi po poletnih prireditvah na prostem, sem prihajajo tudi motoristi, tu so doma rock in filmi.  Zaradi virusa je letos ta del ponudbe okrnjen. Vendar bi danes mogoče poiskal še kakšno možnost.

image
Kamp Damelj na levem bregu reke Kolpe ter kraj, kjer je reko Kolpo prečkala slovenska delegacija na poti v Jajce na zasedanje AVNOJ-a leta 1943. FOTO: Uroš Hočevar 


Pot se že malo vleče, ko končno zagledam smerokaz za Pobrežje. Zelo obetavno, prvinsko in romantično. Že pot, ki se strmo spušča proti reke, je naraven senčen, zelen predor, ki takoj osvoji obiskovalca. Potem se iz zelenja izluščijo razvaline Lenkovićevega gradu iz 16. stoletja in ostanki protiturškega tabora, ki kraljujejo na skalnem pomolu nad Kolpo. Z avtom se spustiš še bližje h Kolpi, med strmo steno in reko spodaj pod njo je dovolj prostora za parkirišče.

image
Kamp Stari pod - Jankovič v Adlešičih. FOTO: Mavric Pivk


Prostor zaznamuje Kuzmin mlin z žago iz 19. stoletja. Reka tu naredi ovinek, dostop do vode je možen po prodnati »plaži«, nad jezom pa po lepo urejenem lesenem dohodu. Tišina, mir, malo obiskovalcev. Le šum vode, obraščene stene čez reko na nasprotni strani in zgoraj modro nebo. Idila. Lastniki domačije imajo odprto tudi manjšo okrepčevalnico. Resnično nekaj za dušo!

Sicer pa je že samo popotovanje po mehki, prijazni in slikoviti pokrajini, kjer se mešajo rumeno rjava polja  dozorelih žit in potem cele lestvice vseh mogočih zelenih barv obdelanih polj, travnikov in rastlinja , ki se na vrhovih in silhuetah višjih dreves prelijejo v nebeško modro nebo, posejano z smetanovo belimi oblaki, je bilo vredno poti.



***
Peter Povh je upokojeni urednik dokumentarno-feljtonskega programa na TV Slovenija in Poletov bralec.