Hrana in hladilnik
Zdi se, da med obiskom te nevarne naprave redko iščemo hrano, bolj se dozdeva, da v takšnih okoliščinah v hladilniku iščemo samega sebe.
Odpri galerijo
Pomagate si lahko tudi s tehnikami čuječnosti. Pristopi so različni, po vseh poteh pa naj bi se zbližali s seboj. FOTO: Shutterstock
Hladilnik je naprava, ki je namenjena hlajenju živil. S tehnološkimi rešitvami, ki omogočajo prenašanje toplote iz notranjosti toplotno izoliranega prostora v okolico, se upočasnjuje kvarjenje živil. No, nekaterim se izboljša tudi okus, če so v optimalnih temperaturah hladilnika, to je od tri do pet stopinj.
Hrano so ljudje v mrazu shranjevali seveda že prej, pri tem so uporabljali naravne ali umetne metode zamrzovanja. A zamrznjeno živilo potrebuje več časa do faze zaužitja, zato je uvedba hladilnikov sprožila pravo revolucijo v odnosu do hrane. A marsikdo si danes želi, da jih ne bi bilo …
In ko zvečer že 15. vstanemo in odpremo vrata hladilnika (ter ga ob tem preklinjamo), se je mogoče treba vprašati, kdo je kriv. Mi ali iznajdba hladilnika? Hladilnik zato, ker je tam, ali mi, ki odpiramo vrata in nekaj iščemo? Mimogrede, velikokrat niti ne vemo natančno, kaj iščemo …
Zdi se, da redko iščemo hrano, bolj se dozdeva, da tedaj v hladilniku iščemo samega sebe. Obstaja izrek, da takrat, ko ne veš, kaj bi sam s sabo, naredi nekaj za drugega. Mogoče bi bilo zato smiselno, da si, dokler ne najdemo samega sebe, napišemo to kot izhodišče na košček papirja in ga nalepimo na vrata hladilnika.
Velikokrat v življenju nas, še preden rešimo svoj odnos do stvari, prehitijo izredne okoliščine.
Zdaj nas je dohitela pandemija bolezni covid-19, zato se je mnogim to zgodilo tudi v odnosu do hladilnika. V takšnih okoliščinah ima hladilnik številne prednosti. Najbolj izraziti sta varovanje našega zdravja (ker ne hodimo v trgovine) in varovanje naše denarnice (ker ne hodimo v trgovine in ne nakupujemo nepotrebnega). Večji je, večji je prihranek na obeh področjih.
A vsaka medalja ima dve plati. To še posebno vedo športniki, ki tekmujejo na največjih tekmovanjih. Ker so zelo zmogljivi, jim ni tako težko kot stari mami, da si domov ne privlečejo gore stvari in jih nagrmadijo v hladilnik(e). Stara mama mora prositi za pomoč pa še obisk trgovine ji odsvetujejo, zato se zdi razumljivo, da takoj, ko je poln, začne od samega stresa odpirati njegova vrata …
Športnik ga dodatno založi tudi, ker se intuitivno boji, da bi morebitno pomanjkanje hrane v karanteni načelo njegovo zmogljivost, mišice in zdravje. Da bo zdravje načela morebitna podhranjenost zaradi karantene, je upravičena skrb tudi za starejše, a zdi se, da so zato manj zaskrbljeni.
Za nekatere športnike naj bi bila sicer karantena potencialno koristna, ker se bodo končno odpočili, a bolj se zdi, da jim različne skrbi počitek pravzaprav onemogočajo. Stresni hormoni se namreč sproščajo tako zaradi zaskrbljenosti kot tudi neustreznega vnosa hrane. Ta zlodej stresa torej nikoli ni pri miru in zato dvomim, da si bodo športniki v karanteni v resnici spočili tako, kot predlaga teorija športne regeneracije oziroma športni strokovnjak. Regeneracija v času pandemije covida-19 vsekakor ni enaka času optimalne regeneracije, skrbi je preprosto preveč.
Športnik je zaskrbljen že, če vadi doma in ve, da mogoče »kar nekaj čara« in to ni vadba, ki ga bo pripeljala do enakega rezultata, kot če bi normalno vadil. Prav tako ne ve, kakšen je potencialni program tekmovalnih dogodkov, na katerih bi pokazal svoje dosežke vadbe. Podobno se dnevna rutina poruši stari mami, ki ne vidi vnukov, moža v DSO, ne more do zdravnika, zaradi starosti se lahko pojavi še večji strah pred neznanim.
In hladilnik je pred nosom ter bolj ali manj poln hrane, ki tolaži. Preganja dolgčas. Nadomešča bližino in objeme.
Vse to vpliva na prehranske navade posameznika. Kar 30 odstotkov ljudi naj bi v stanju podaljšanega življenjskega stresa jedlo manj, preostali pa več. To je 70 odstotkov! Stresni hormon kortizol zapeljuje posameznika, da ga zanima predvsem slana, sladka in mastna hrana. Zato življenje v stanju pandemije covida-19 postavlja nov odnos med hrano in posameznika. Vmes pa je hladilnik.
Strokovnjaki predlagajo, da najprej spoznamo svoje stanje stresa in odziv nanj. Razumevanje tega ponuja orodja, da svojih skrbi ne bomo skrili za sladko-kislim zadovoljstvom ob mastenju s prepovedano hrano. Pomagate si lahko tudi s tehnikami čuječnosti. Pristopi so različni, po vseh poteh pa naj bi se zbližali s seboj. Ko se bolje zavedamo samega sebe, svojih misli in občutkov, nam to omogoči, da tudi laže obvladamo ali preprečimo neželeno odpiranje vrat hladilnika.
Če pa jih že odpremo in se zazremo na police z vsem znanimi velikimi očmi, kaj dobrega bi sedaj prigriznil, smo bolj prizanesljivi do sebe in se ne obsojamo. Že to naj bi pripomoglo, da vrata odpiramo redkeje. Ko obvladamo vsaj nekaj elementov čuječnosti, je velika verjetnost, da bodo tudi nakupi vodili k manj skušnjavam hladilnika.
Stanje čuječnosti bi lahko v vsakodnevnem življenju približali tudi večji potrpežljivosti do sebe in okolice. Ta lastnost bo po končani epidemiji koristila vsem, tako športnikom kot stari mami.
Če pa niti čuječnost, potrpežljivost, listek s pametnimi besedami na vratih hladilnika in zdrava pamet ne bodo preprečili odpiranja vrat, vam preostane še, da pred tem naredite serijo poskokov na stol ali kavč, počepe, sklece ali trebušnjake ter se nato regenerirate z najljubšo vsebino hladilnika.
Temu bi se reklo tudi dve muhi na en mah!
***
doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med.,
je zdravnica, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano.
Je tudi zdravnica slovenskih olimpijskih reprezentanc in svetuje o pravilni športni prehrani. Tudi sama se ukvarja s športom, udeležila se je več triatlonov, teče, kolesari in plava.
Opozorilo: spoštovani športni prijatelji, v času do konca pandemije upoštevajte uradne strokovne smernice za zmanjšanje možnosti prenosa virusa in lokalna in državna pravila glede potrebne medsebojne fizične razdalje, pravil uporabe javnih športnih objektov, vadb večjega števila rekreativcev in večjih druženj na sploh.
Zamrzovalnik
Hrano so ljudje v mrazu shranjevali seveda že prej, pri tem so uporabljali naravne ali umetne metode zamrzovanja. A zamrznjeno živilo potrebuje več časa do faze zaužitja, zato je uvedba hladilnikov sprožila pravo revolucijo v odnosu do hrane. A marsikdo si danes želi, da jih ne bi bilo …
In ko zvečer že 15. vstanemo in odpremo vrata hladilnika (ter ga ob tem preklinjamo), se je mogoče treba vprašati, kdo je kriv. Mi ali iznajdba hladilnika? Hladilnik zato, ker je tam, ali mi, ki odpiramo vrata in nekaj iščemo? Mimogrede, velikokrat niti ne vemo natančno, kaj iščemo …
Zdi se, da redko iščemo hrano, bolj se dozdeva, da tedaj v hladilniku iščemo samega sebe. Obstaja izrek, da takrat, ko ne veš, kaj bi sam s sabo, naredi nekaj za drugega. Mogoče bi bilo zato smiselno, da si, dokler ne najdemo samega sebe, napišemo to kot izhodišče na košček papirja in ga nalepimo na vrata hladilnika.
Hladilnik in karantena
Velikokrat v življenju nas, še preden rešimo svoj odnos do stvari, prehitijo izredne okoliščine.
Zdaj nas je dohitela pandemija bolezni covid-19, zato se je mnogim to zgodilo tudi v odnosu do hladilnika. V takšnih okoliščinah ima hladilnik številne prednosti. Najbolj izraziti sta varovanje našega zdravja (ker ne hodimo v trgovine) in varovanje naše denarnice (ker ne hodimo v trgovine in ne nakupujemo nepotrebnega). Večji je, večji je prihranek na obeh področjih.
A vsaka medalja ima dve plati. To še posebno vedo športniki, ki tekmujejo na največjih tekmovanjih. Ker so zelo zmogljivi, jim ni tako težko kot stari mami, da si domov ne privlečejo gore stvari in jih nagrmadijo v hladilnik(e). Stara mama mora prositi za pomoč pa še obisk trgovine ji odsvetujejo, zato se zdi razumljivo, da takoj, ko je poln, začne od samega stresa odpirati njegova vrata …
Športnik ga dodatno založi tudi, ker se intuitivno boji, da bi morebitno pomanjkanje hrane v karanteni načelo njegovo zmogljivost, mišice in zdravje. Da bo zdravje načela morebitna podhranjenost zaradi karantene, je upravičena skrb tudi za starejše, a zdi se, da so zato manj zaskrbljeni.
Zaskrbljenost in hrana
Za nekatere športnike naj bi bila sicer karantena potencialno koristna, ker se bodo končno odpočili, a bolj se zdi, da jim različne skrbi počitek pravzaprav onemogočajo. Stresni hormoni se namreč sproščajo tako zaradi zaskrbljenosti kot tudi neustreznega vnosa hrane. Ta zlodej stresa torej nikoli ni pri miru in zato dvomim, da si bodo športniki v karanteni v resnici spočili tako, kot predlaga teorija športne regeneracije oziroma športni strokovnjak. Regeneracija v času pandemije covida-19 vsekakor ni enaka času optimalne regeneracije, skrbi je preprosto preveč.
Ko obvladamo vsaj nekaj elementov čuječnosti, je velika verjetnost, da bodo tudi nakupi vodili k manj skušnjavam hladilnika. FOTO: Shutterstock
Športnik je zaskrbljen že, če vadi doma in ve, da mogoče »kar nekaj čara« in to ni vadba, ki ga bo pripeljala do enakega rezultata, kot če bi normalno vadil. Prav tako ne ve, kakšen je potencialni program tekmovalnih dogodkov, na katerih bi pokazal svoje dosežke vadbe. Podobno se dnevna rutina poruši stari mami, ki ne vidi vnukov, moža v DSO, ne more do zdravnika, zaradi starosti se lahko pojavi še večji strah pred neznanim.
In hladilnik je pred nosom ter bolj ali manj poln hrane, ki tolaži. Preganja dolgčas. Nadomešča bližino in objeme.
Vse to vpliva na prehranske navade posameznika. Kar 30 odstotkov ljudi naj bi v stanju podaljšanega življenjskega stresa jedlo manj, preostali pa več. To je 70 odstotkov! Stresni hormon kortizol zapeljuje posameznika, da ga zanima predvsem slana, sladka in mastna hrana. Zato življenje v stanju pandemije covida-19 postavlja nov odnos med hrano in posameznika. Vmes pa je hladilnik.
Kako se obrniti od vrat?
Strokovnjaki predlagajo, da najprej spoznamo svoje stanje stresa in odziv nanj. Razumevanje tega ponuja orodja, da svojih skrbi ne bomo skrili za sladko-kislim zadovoljstvom ob mastenju s prepovedano hrano. Pomagate si lahko tudi s tehnikami čuječnosti. Pristopi so različni, po vseh poteh pa naj bi se zbližali s seboj. Ko se bolje zavedamo samega sebe, svojih misli in občutkov, nam to omogoči, da tudi laže obvladamo ali preprečimo neželeno odpiranje vrat hladilnika.
Za nekatere športnike naj bi bila sicer karantena potencialno koristna, ker se bodo končno odpočili, a bolj se zdi, da jim različne skrbi počitek pravzaprav onemogočajo. FOTO: Shutterstock
Če pa jih že odpremo in se zazremo na police z vsem znanimi velikimi očmi, kaj dobrega bi sedaj prigriznil, smo bolj prizanesljivi do sebe in se ne obsojamo. Že to naj bi pripomoglo, da vrata odpiramo redkeje. Ko obvladamo vsaj nekaj elementov čuječnosti, je velika verjetnost, da bodo tudi nakupi vodili k manj skušnjavam hladilnika.
Stanje čuječnosti bi lahko v vsakodnevnem življenju približali tudi večji potrpežljivosti do sebe in okolice. Ta lastnost bo po končani epidemiji koristila vsem, tako športnikom kot stari mami.
Če pa niti čuječnost, potrpežljivost, listek s pametnimi besedami na vratih hladilnika in zdrava pamet ne bodo preprečili odpiranja vrat, vam preostane še, da pred tem naredite serijo poskokov na stol ali kavč, počepe, sklece ali trebušnjake ter se nato regenerirate z najljubšo vsebino hladilnika.
Temu bi se reklo tudi dve muhi na en mah!
***
doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med.,
je zdravnica, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano.
Je tudi zdravnica slovenskih olimpijskih reprezentanc in svetuje o pravilni športni prehrani. Tudi sama se ukvarja s športom, udeležila se je več triatlonov, teče, kolesari in plava.
