Kaj se dogaja s srcem pri športnikih
Znanstvene raziskave poskušajo na vprašanje, koliko napora je za srce res zdravo, odgovoriti predvsem na dva načina.
Odpri galerijo
Od več kot deset milijonov tekačev jih je imelo srčni zastoj le 59, 42 od teh jih je umrlo. FOTO: Shutterstock
Po desetih letih so v ZDA ponovno izšla Priporočila za telesno vadbo. Poročilo o izjemno ugodnih zdravstvenih učinkih telesne aktivnosti je dokaj natančen povzetek in fascinanten pogled na to, kako zelo je gibanje pomembno za zdravje. Zdravih in bolnih.
Tako lahko z novimi znanstvenimi dokazi, ki so se nabrali v zadnjih desetih letih, mirno trdimo, da je Polet storil za splošno zdravje Slovencev in še posebej številnih posameznikov, ki nasvete za vadbo upoštevajo, veliko. S posebnim poudarkom na zdravju njihovega srca. Na številne načine. Srce lahko bije dlje, je bolj zdravo in bolj srečno!
Ko začnemo prebirati ta zelo obsežni dokument, ki se je močno razširil glede na prejšnjega iz leta 2008, so v uvodu prikazana ključna sporočila za naše zdravje. Na prvem mestu ugodnih zdravstvenih učinkov je preprečevanje bolezni srca. Sledi preprečevanje kapi, visokega krvnega pritiska, sladkorne bolezni tipa 2, demence, depresije (tudi poporodne), debelosti, padcev pri starostnikih in preprečevanje več rakov (dojk, debelega črevesja, endometrija maternice, požiralnika, ledvic in pljuč). Vsa ta bolezenska stanja so pri populaciji, ki je telesno bolj aktivna, bistveno manj pogosta! To pomeni, da dejansko lahko sami zelo vplivamo na svoje zdravje!
V luči nekaterih dogodkov na naših rekreativnih prireditvah je zlasti zanimiv poudarek, da bolezni srca najbolj učinkovito preprečujemo s telesno aktivnostjo.
Poročilo o ugodnih učinkih telesne aktivnosti, ki posebej poudarja njene ugodne učinke na zdravje srca, ni najbolj v sozvočju s svarilom o možnih negativnih učinkih telesne aktivnosti na delovanje srca. Marsikomu začne ob odločitvi za maratonski tek v ušesih odzvanjati svarilo, da ne bo škodil svojemu srcu. Večinoma s tem mislimo ravno na »srčne« zaplete. Glede na to, da se že kar nekaj let ukvarjam s športom in da sem že marsikaj doživela tudi na tem področju odpovedi delovanja srca pri telesni aktivnosti, je to vsekakor problem, ki je vreden resnega premisleka. In kaj, poleg splošnega priporočila, dejansko pravi znanost?
Znanstvene raziskave poskušajo na vprašanje, koliko napora je za srce res zdravo, odgovoriti predvsem na dva načina. Na eni strani raziskujejo, kaj se pri naporu s srcem dejansko dogaja, in na drugi strani povezujejo obseg in intenzivnost telesnega napora z možnimi bolezenskimi odzivi srca.
V odličnem preglednem članku, ki je bil leta 2016 objavljen v osrednji reviji ameriških kardiologov, dr. Eijsvogels skupaj s sodelavci razpravlja o ekstremnem naporu in njegovem vplivu na zdravje srca in tudi ožilja. Splošni zdravstveni učinki so posledica več dejavnikov. Kot posledica telesne aktivnosti se izboljša presnova maščob in glukoze, laže vzdržujemo primerno telesno maso, zmanjšajo se markerji vnetja v telesu, izboljša se funkcija žilnega endotelija, zaradi vpliva na vegetativni živčni sistem je utrip srca v mirovanju nižji in še več specifičnih presnovnih dejavnikov.
Koliko telesne aktivnosti je treba za izboljšanje zdravja srca, je nekoliko trši kamen. Na populacijski ravni, torej na splošno, raziskave kažejo, da se tveganje za zdravstvene težave zmanjša za skoraj četrtino, že če smo blizu splošnim priporočilom za telesno aktivnost (jih poznate?). To je veliko, pa še prav »pretegnili se nismo«. Sporočilo te ugotovitve je, da je bolje, če se vsaj malo premaknete kot pa nič!
Še bolj izrazite so koristi telesne aktivnosti za srce pri večanju volumna oziroma intenzivnosti telesne vadbe. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kje je meja, kdaj je preveč. Odgovor ni preprost. Vemo namreč, da se pri telesnem naporu, ki je večji, iz srčne mišice sproščajo enake molekule kot na primer pri srčnem infarktu. Lahko jih izmerimo v krvi. A v zelo kratkem času se presnovijo in posameznik praviloma nima nobenih posledic. Razen če ne spada v posebno in zelo majhno skupino ljudi z genetsko nagnjenostjo, da srce na napor odreagira slabo. Večina ne spada v to skupino, zato je splošna korist vadbe za srce še vedno bistveno večja kot kakršna koli nevarnost!
Podobno je sporočilo desetletne pregledne raziskave o tveganju srčnega zastoja in nenadne srčne smrti pri maratoncih, katere avtorji so prav tako ameriški kolegi in je bila leta 2013 objavljena v ugledni medicinski reviji New England Journal of Medicine. Od več kot deset milijonov tekačev jih je imelo srčni zastoj le 59, 42 od teh jih je umrlo. Večinoma so bili to starejši moški z aterosklerotičnimi spremembami na srčnih žilah ali hipertrofično kardiomiopatijo. Ob nizkem pojavu teh dogodkov pri telesni aktivnosti glede na podatke o srčnem zastoju za splošno populacijo je ta študija prikazala tudi pomembno sporočilo, da so preživeli tisti tekači, ki so jih takoj začeli oživljati. Tako kot v vsakodnevnem življenju.
In še dodatno sporočilo, starejši maratonci, obiščite kardiologa in opravite ustrezen pregled srca!
Drugi, ki ste zdravi, pa imate v primerjavi z neaktivno populacijo manjše možnosti, da vas zadene srčna kap – čeprav tečete maraton!
***
-Veliko podatkov o možnih sopojavih srčnih incidentov med vztrajnostnimi teki smo dobili na podlagi raziskave z zanimivim imenom RACER (The Race Associated Cardiac Arrest Event Registry) ali tekmovalec.
-Raziskava RACER je potekala deset let, od 1. januarja 2000 do 31. maja 2010, na vseh večjih tekmovanjih v ZDA. V maratonu in malem maratonu so registrirali primere srčnega zastoja med polovičnim in celotnim maratonom in eno uro po njiju. Glede na to, da se v ZDA vsako leto udeleži teh tekmovanj okoli dva milijona ljudi, je bila končna številka vzorca res velika, 10,9 milijona tekačev.
-Bistveno več srčnih zastojev je pri maratoncih kot pri polmaratoncih.
Tako lahko z novimi znanstvenimi dokazi, ki so se nabrali v zadnjih desetih letih, mirno trdimo, da je Polet storil za splošno zdravje Slovencev in še posebej številnih posameznikov, ki nasvete za vadbo upoštevajo, veliko. S posebnim poudarkom na zdravju njihovega srca. Na številne načine. Srce lahko bije dlje, je bolj zdravo in bolj srečno!
Od splošnih spoznanj k srčnim
Ko začnemo prebirati ta zelo obsežni dokument, ki se je močno razširil glede na prejšnjega iz leta 2008, so v uvodu prikazana ključna sporočila za naše zdravje. Na prvem mestu ugodnih zdravstvenih učinkov je preprečevanje bolezni srca. Sledi preprečevanje kapi, visokega krvnega pritiska, sladkorne bolezni tipa 2, demence, depresije (tudi poporodne), debelosti, padcev pri starostnikih in preprečevanje več rakov (dojk, debelega črevesja, endometrija maternice, požiralnika, ledvic in pljuč). Vsa ta bolezenska stanja so pri populaciji, ki je telesno bolj aktivna, bistveno manj pogosta! To pomeni, da dejansko lahko sami zelo vplivamo na svoje zdravje!
V luči nekaterih dogodkov na naših rekreativnih prireditvah je zlasti zanimiv poudarek, da bolezni srca najbolj učinkovito preprečujemo s telesno aktivnostjo.
Ugodni učinki na zdravje srca
Poročilo o ugodnih učinkih telesne aktivnosti, ki posebej poudarja njene ugodne učinke na zdravje srca, ni najbolj v sozvočju s svarilom o možnih negativnih učinkih telesne aktivnosti na delovanje srca. Marsikomu začne ob odločitvi za maratonski tek v ušesih odzvanjati svarilo, da ne bo škodil svojemu srcu. Večinoma s tem mislimo ravno na »srčne« zaplete. Glede na to, da se že kar nekaj let ukvarjam s športom in da sem že marsikaj doživela tudi na tem področju odpovedi delovanja srca pri telesni aktivnosti, je to vsekakor problem, ki je vreden resnega premisleka. In kaj, poleg splošnega priporočila, dejansko pravi znanost?
Znanstvene raziskave poskušajo na vprašanje, koliko napora je za srce res zdravo, odgovoriti predvsem na dva načina. Na eni strani raziskujejo, kaj se pri naporu s srcem dejansko dogaja, in na drugi strani povezujejo obseg in intenzivnost telesnega napora z možnimi bolezenskimi odzivi srca.
V odličnem preglednem članku, ki je bil leta 2016 objavljen v osrednji reviji ameriških kardiologov, dr. Eijsvogels skupaj s sodelavci razpravlja o ekstremnem naporu in njegovem vplivu na zdravje srca in tudi ožilja. Splošni zdravstveni učinki so posledica več dejavnikov. Kot posledica telesne aktivnosti se izboljša presnova maščob in glukoze, laže vzdržujemo primerno telesno maso, zmanjšajo se markerji vnetja v telesu, izboljša se funkcija žilnega endotelija, zaradi vpliva na vegetativni živčni sistem je utrip srca v mirovanju nižji in še več specifičnih presnovnih dejavnikov.
Na prvem mestu ugodnih zdravstvenih učinkov je preprečevanje bolezni srca. FOTO: Shutterstock
Koliko telesne aktivnosti je treba za izboljšanje zdravja srca, je nekoliko trši kamen. Na populacijski ravni, torej na splošno, raziskave kažejo, da se tveganje za zdravstvene težave zmanjša za skoraj četrtino, že če smo blizu splošnim priporočilom za telesno aktivnost (jih poznate?). To je veliko, pa še prav »pretegnili se nismo«. Sporočilo te ugotovitve je, da je bolje, če se vsaj malo premaknete kot pa nič!
Še bolj izrazite so koristi telesne aktivnosti za srce pri večanju volumna oziroma intenzivnosti telesne vadbe. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kje je meja, kdaj je preveč. Odgovor ni preprost. Vemo namreč, da se pri telesnem naporu, ki je večji, iz srčne mišice sproščajo enake molekule kot na primer pri srčnem infarktu. Lahko jih izmerimo v krvi. A v zelo kratkem času se presnovijo in posameznik praviloma nima nobenih posledic. Razen če ne spada v posebno in zelo majhno skupino ljudi z genetsko nagnjenostjo, da srce na napor odreagira slabo. Večina ne spada v to skupino, zato je splošna korist vadbe za srce še vedno bistveno večja kot kakršna koli nevarnost!
V odličnem preglednem članku, ki je bil leta 2016 objavljen v osrednji reviji ameriških kardiologov, dr. Eijsvogels skupaj s sodelavci razpravlja o ekstremnem naporu in njegovem vplivu na zdravje srca in tudi ožilja. FOTO: Shutterstock
Analiza tekačev
Podobno je sporočilo desetletne pregledne raziskave o tveganju srčnega zastoja in nenadne srčne smrti pri maratoncih, katere avtorji so prav tako ameriški kolegi in je bila leta 2013 objavljena v ugledni medicinski reviji New England Journal of Medicine. Od več kot deset milijonov tekačev jih je imelo srčni zastoj le 59, 42 od teh jih je umrlo. Večinoma so bili to starejši moški z aterosklerotičnimi spremembami na srčnih žilah ali hipertrofično kardiomiopatijo. Ob nizkem pojavu teh dogodkov pri telesni aktivnosti glede na podatke o srčnem zastoju za splošno populacijo je ta študija prikazala tudi pomembno sporočilo, da so preživeli tisti tekači, ki so jih takoj začeli oživljati. Tako kot v vsakodnevnem življenju.
In še dodatno sporočilo, starejši maratonci, obiščite kardiologa in opravite ustrezen pregled srca!
Drugi, ki ste zdravi, pa imate v primerjavi z neaktivno populacijo manjše možnosti, da vas zadene srčna kap – čeprav tečete maraton!
***
-Veliko podatkov o možnih sopojavih srčnih incidentov med vztrajnostnimi teki smo dobili na podlagi raziskave z zanimivim imenom RACER (The Race Associated Cardiac Arrest Event Registry) ali tekmovalec.
-Raziskava RACER je potekala deset let, od 1. januarja 2000 do 31. maja 2010, na vseh večjih tekmovanjih v ZDA. V maratonu in malem maratonu so registrirali primere srčnega zastoja med polovičnim in celotnim maratonom in eno uro po njiju. Glede na to, da se v ZDA vsako leto udeleži teh tekmovanj okoli dva milijona ljudi, je bila končna številka vzorca res velika, 10,9 milijona tekačev.
-Bistveno več srčnih zastojev je pri maratoncih kot pri polmaratoncih.
