Kako naprej, ko se zataknemo sami vase?

Včasih je lahko odmik iz za našo duševnost slabega okolja tako preprost, kot je že sama sprememba fizičnega prostora.

Objavljeno
17. september 2020 07.50
Posodobljeno
17. september 2020 07.50
Čeprav ni posebnega priporočenega odmerka, finske raziskave kažejo, da bi si morali prizadevati, da bi vsak mesec preživeli vsaj pet ur v naravi. FOTO: Shutterstock
Čeprav jesen prinaša manj svetlobe in sonca in je teme več, in čeprav virus, ki je vkleščil civilizacijo, noče izginiti, nas to ne sme spraviti v slabo počutje, kaj šele ustaviti. Moramo naprej! S telesno vadbo in gibanjem na sploh.

​Saj veste, kako pravijo: tudi najboljšim in najbolj vedrim se zgodi - da so slabe volje, in to dalj časa, da nimajo volje, da nimajo notranjega miru, in da začutijo, da so se ujeli znotraj samega sebe. Soba z velikim vhodom in brez izhoda ...

To se pripeti tudi marsikateremu rekreativnem športniku, v različnih oblikah in ne da bi vedel, zakaj ... Ko se to zgodi, ne smemo obsedeti, pač pa moramo skočiti na noge in se spraviti v gibanje. Več ko bo gibanja, mirnejše in trdnejše bo ravnovesje znotraj nas.
 

Premaknimo svoje telo


Na voljo je veliko dokazov, da telesna vadba lahko ublaži ali v celoti odpravi simptome depresije in tesnobe. »Za večino ljudi je vadba tako močno zdravilo kot so tista zdravila na recept,« pravi John Ratey, izredni profesor klinične psihiatrije na medicinski šoli Harvard in avtor knjige Revolucionarna nova znanost o vadbi in možganih.



Čeprav so vsa gibanja koristna pa Ratey pravi, da ima aerobna vadba - to so športi, kot so tek, pohodništvo, kolesarjenje, plavanje ali celo samo hiter sprehod - najbolj pozitiven učinek na naše razpoloženje. »Če ljudje izvajajo vsaj 30 minut aerobne telesne dejavnosti s približno 70- do 75- odstotki največjega napora štiri do petkrat na teden,« pravi Ratey, »imajo veliko možnosti, da se učinkovito borijo proti zmernim napadom depresije.«
 

Spremenimo okolje


Včasih je lahko odmik iz za našo duševnost slabega okolja tako preprost kot je že sama sprememba fizičnega prostora. »Precej neverjetno je, kako lahko izstop iz take sredine popolnoma spremeni vaše duševno stanje, še posebej, če ste žalostni ali apatični,« pravi Keim. Če se lahko, se v pisarni letargično pogreznete v kavč, poslušajte funk, prisilite se oditi v kavarno, opravite nekaj nenujnih opravkov ali se odpravite na sprehod.

image
Študije na Japonskem so pokazale, da sprehodi po gozdu ali lagodno sprehajanje po zelenih površinah zmanjšujejo stresne hormone, zmanjšujejo aktivnost živčnega sistema in znižujejo krvni tlak in srčni utrip. FOTO: Shutterstock

 

Pojdite ven


Naše vrsta se ni razvila, da bi živela v hitrem in vedno v zgolj mestnem okolju. In zagotovo se nismo razvili, da bi gledali preveč dramatične in strahu polne novice v medijih, zlasti elektronskih. Glede na hipotezo o biofiliji (to je potreba človeka po povezanosti z naravo, izraz je prvi uporabil Erich Fromm v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pomeni pa našo biološko podedovano potrebo po povezanosti z naravo), ki jo je objavil harvardski entomolog E.O. Wilson, smo se razvili, da smo del narave. Raziskovalci domnevajo, da ko smo v naravi, da se naš odziv na boj s stresom ali beg pred njim umiri, da smo deležni koristi mirnejšega okolja in smo tudi sami taki.

image
Precej neverjetno je, kako lahko izstop iz take sredine popolnoma spremeni vaše duševno stanje, še posebej, če ste žalostni ali apatični. FOTO: Shutterstock


Študije na Japonskem so pokazale, da sprehodi po gozdu ali lagodno sprehajanje po zelenih površinah zmanjšujejo stresne hormone, zmanjšujejo aktivnost živčnega sistema in znižujejo krvni tlak in srčni utrip. Druge raziskave na univerzi Stanford so pokazale, da so pri zmanjševanju občutkov tesnobe in živčne aktivnosti v delu možganov, povezanem z njo, sprehodi v naravi veliko bolj učinkoviti kot sprehodi v mestih.

Čeprav ni posebnega priporočenega odmerka, finske raziskave kažejo, da bi si morali prizadevati, da bi vsak mesec preživeli vsaj pet ur v naravi. Pri bolj akutnih napadih žalosti ali jeze poskusite na daljši dnevni pohod ali na nočno kampiranje.

***
Zapisano smo povzeli po prispevku Brada Stulberga v Outside.