Kolesarjenje z vsem planetom

Sodobni kolesarski trenažerji ne omogočajo le vadbe v slabšem vremenu, zlasti pozimi, v svojem stanovanju lahko tekmujete s tekmeci z vsega sveta.

Naslednji stavki niso reklama za Tacx Neo, ki nam ga je predstavil Janez Potočnik iz podjetja AGP Pro iz Kranja, močno angažiran pri ozaveščanju kolesarjev, ki še vedno niso poskusili kolesariti po navideznem svetu. Sledi opis, kako lahko svoj zimski kolesarski statični trening ali vadbo naredite bolj zanimivo, bolj zabavno, verjetno tudi učinkovitejšo.
In smo preizkusili, kako to gre ...

Iz poraza v poraz
Ko je bilo vse priklopljeno in sem začel poganjati pedale, me je najprej prehitel neki A. Jong iz Japonske. Pospešil sem in ga gladko prehitel že po nekaj obratih, potem ko sem bil prepričan, da je odpadel za vedno, me je ujel že na prvem klančku. Da, prikolesaril sem do vznožja, ko je naenkrat postalo vse težje, počasnejše, kot bi zapeljal v smolo in … potem sem se spomnil, da imam prestave, in že sem sukal pedale na zobnikih 39-27 … Nato me je prehitel John Benn iz ZDA, za njim neki Poljak in Argentinec in spet Japonec in jaz sem dohitel Belgijca, prehitel Italijana, Čeha, Francoza pa spet Francoza … V cilj sem prikolesaril 1298. od 2345! Kakšen poraz!
Potem sem poiskal lažjo progo, po ravnem pač letim kot sneta sekira. In spet bil med zadnjimi od 3487, ker sem bil verjetno že utrujen od prejšnje tekme. Zmagal je neki Brazilec. Nisem hotel vedeti, koliko je star in koliko tehta niti nič. Bil sem spet poražen. Spet. In potem ugotovim, da lahko kolesarim sam. Izberem progo, na kateri bom sam in imel bom svoj mir …

ni podpisa

Zwift je novi kolesarski svet
Pred kratkim sem slišal novico, da je slovenski kolesar Martin Lavrič zmagal na natečaju Zwift Academy, na katerega se je prijavilo več kot 30.000 kolesarjev z vsega sveta. V velikem finalu trojice v Cape Townu je najbolj navdušil in si priboril podpis enoletne profesionalne pogodbe z ekipo mlajših članov kolesarskega moštva Dimension Data, katere član je tudi britanski sprinter Mark Cavendish!
Za akademijo Zwift je prvič slišal lani, ko je zaradi slabega vremena treninge začel izvajati na trenažerju. S pomočjo računalniške aplikacije Zwift, ki je v kolesarskem svetu zelo priljubljena videoigra, kolesar svoje kolo na trenažerju poveže z računalnikom in nato s poganjanjem pedalov v domači dnevni sobi v virtualni resničnosti dirka z drugimi kolesarji z vsega sveta. Zwift je v nekaj letih postal nepogrešljiv pripomoček za zimski trening kolesarjev, za Martina Lavriča pa precej več kot popestritev treninga.

Zwift je v sodelovanju s profesionalno ekipo iz svetovne serije Dimension Data organiziral tekmovanje na izpadanje, v katerem so se kolesarji pomerili v seriji izzivov v virtualni resničnosti, najboljše tri pa so povabili na pravi trening kamp v Južno Afriko, kjer so se še »v živo« predstavili šefom Dimension Date.

To je to! To je, kar mi je predstavil Janez Potočnik, sicer tekač, ki je pred kratkim maraton v Valencii pretekel v treh urah in 12 minutah. Predlagal mi je, naj preizkusim Tacx Neo, se priklopim na Zwift in poročam poletovcem, kako je bilo. Če malce »zafilozofiramo«, je interaktivni trenažer tako močno obrekovan, kot so bila pred kratkim električna kolesa. Izoblikovali sta se dve skupini: kolesarji, ki so za, in tisti, ki so proti, kakopak. Še lani smo pisali, da ne vemo, kako naj prepričamo bralce kolesarje, da električno kolo ni nobena potuha, je pa lahko strašno velika motivacija vsem tistim, ki ne trenirajo zares, ki so samo kolesarji, ki pač uživajo na vsemogočih cestah, ki so kolesarji, ki bi še kolesarili, a ne vedo, ali zmorejo, skratka, o kolesarjevi viagri smo pisali in potem prišli do genialne rešitve; če ne preizkusiš električnega kolesa, ne boš vedel, o čem pišemo!?! Kar nekaj ljudi smo spravili na poskusno vožnjo in kaj se je zgodilo? Prav vsi so se vrnili z blaženim nasmehom, v njihovih očeh pa je bilo prepoznati stavek: kako je pa tole kulsko!!

ni podpisa

Če ne poskusiš, ne veš
In nekako tako je tudi z interaktivnim trenažerjem. Če ne poskusiš, ne veš, kako zabavno početje je to. In še koristno in še zanimivo. In kaj bi še radi? Ker sem vedno privržen vsem novostim, ki prihajajo iz kolesarskega sveta v kolesarski svet, sem seveda z veseljem sprejel Janezov predlog. Za drugačno kolesarjenje potrebuješ svoje kolo, pametni trenažer Tacx Neo. Lahko tudi katerega drugega, samo da je pametni. Trenutno kar nekaj proizvajalcev ponuja svoje različice, a mi smo poskusili Nea. Potem potrebuješ še prenosni računalnik, lahko tudi pametni telefon, preneseš aplikacijo Zwift, ki pa ni brezplačna, ampak plačate naročnino, ki trenutno znaša 15 evrov na mesec. In zdaj računajte, koliko so zaslužili samo z Zwiftovo natečajno akademijo, ko smo prej omenili, da je tekmovalo več kot 30.000 kolesarjev. Tu je treba omeniti, da obstajajo tudi druge takšne aplikacije, nekatere so zastonj, vendar je Zwift najbolj prodajana, najboljša in ima največji obisk. Deluje neodvisno od znamke trenažerja, pogoj je, da imate ustrezen »SMART« trenažer, računalnik, ključek ANT+. Trenažer vas ob klancu navzgor zavira, navzdol ali vožnji v zavetrju pa zavoro popusti. Proge: London, Richmond, Watopia, otok blizu Nove Zelandije, nam pove Janez iz AGP Pro.

Bistvo kolesarjenja na mestu
Ali, natančneje, sobnega, statičnega kolesa ali čisto po domače, bistvo sobnih koles. Bistvo trenažerjev je v interaktivni programski opremi, recimo Zwift je najboljši program za skupinski trening, vožnjo, tekmovanja v realnem času z resničnimi osebami. Zvečer je na progi prek tisoč kolesarjev. Lahko izbirate med različnimi skupinskimi dogodki, vsake pol ure potekajo npr. tekmovanja, skupinske vožnje, ali pa si samo izberete progo in vozite. Tacx Neo je prav gotovo najboljši trenažer na tržišču, najbolj realističen, ima direktni pogon, vztrajnik z učinkom 125 kg za realistično kolesarjenje do 2200 W, lahko vozimo do 25-odstotne klance, ima odlično simulacijo spusta in zavetrja, simulacijo ceste, površine, po kateri vozimo, občutek vožnje po makadamu, kockah, trenažer začne tresti, kot da bi dejansko vozili po kockah. Delovanje je zelo tiho, tako da ne boste motili drugih v stanovanju, medtem ko boste dirkali z vsem svetom!

ni podpisa

Smo navdušeni ali ne?
Kar nekaj ur sem interaktivno kolesaril in še bom! Moje navdušenje nima meja. Lahko zapišem, da je to nekaj najboljšega, kar sem doživel v kolesarskem svetu. Da, res je tako, le poskusiti morate in prepričali se boste. Največji plus vidim v povezovanju z drugimi kolesarji, kar je povsem novo v svetu trenažerjev. Če program spremljate prek večjega TV-ekrana in ne samo po prenosnem računalniku ali tablici, je, kot bi bili resnično na cesti. Grafika je odlična, ekran pa prepoln podatkov o vsem, kar potrebujete, in še več. Lahko spremljate, kje v skupini ste oziroma na katerem odseku proge, koliko časa ste že na cesti, koliko moči ste že porabili in koliko je trenutno porabljate, kako hitri ste; spremljati je mogoče vse podatke, kot ste jih že vajeni na svojem števcu, ki ga verjetno imate na balanci, le da je tu slikovno prikazano. Lahko se celo pogovarjate z drugimi kolesarji, lahko se izklopite in ste povsem sami s svojimi kilometri, lahko se poljubno napravite v kakršen koli dres, drugim pomahate, jih pozdravite … Če smo trenažerje vedno primerjali z mučilnimi napravami, ki jih uporabljamo v najslabšem vremenu, ko res ne moremo na kolo, potem zdaj lahko govorimo o najbolj zanimivem kolesarskem pripomočku. In kje so minusi? Razen tega, da Neo stane toliko kot dobro kolo, minusa ni videti. Da, vem, še vedno bo kdo rekel, da gre raje ven, na zrak, proti vetru, čez prave klance. Se strinjamo, vendar še vedno trdimo, da je interaktivni trenažer zelo zanimiv pripomoček za treniranje. Pravzaprav najbolj zanimiv pripomoček, kar so si jih do letos izmislili!